Page 99 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Empirični del: raziskava okoljske uspešnosti in kakovost okoljskega poročanja ... 99
izpustov trdnih delcev in skupnih izpustov snovi, predhodnikov ozona.
V vseh primerih gre za prikaz, kako promet onesnažuje zrak, ne pa tudi
vode ali zemlje (ARSO 2013d).
Strokovni sodelavci iz Agencije Republike Slovenije za okolje so po-
jasnili, da emisij iz različnih medijev, kot so zrak, voda odpadki, ne mo-
remo agregirati v eno vrednostno spremenljivko, saj predstavljajo pov-
sem različne kvalitete, zato agregacija z utežmi v skupen indeks ne pride v
poštev (Fašing 2014b; Zupančič 2014; Žitko Štemberger 2014b).
Na osnovi zgornjih obrazložitev lahko povzamemo, da se s pomočjo
ustreznih uteži lahko agregira oziroma se s pomočjo koeficientov obliku-
je ustrezne agregatne indekse, a le v primerih, ko je način onesnaževanja
skupen, npr. segrevanje zemlje, evtrofikacija, ozonska luknja ipd. Meto-
dologija tudi jasno ločuje med onesnaževanjem v vode, zrak in odpad-
ke. Tako ni možno agregirati emisij oz. onesnaževalnih kazalnikov zraka,
vode in odpadkov v skupen kazalnik.
Naš vzorec podjetij predelovalne dejavnosti združuje podjetja z raz-
ličnimi proizvodnimi procesi, ki onesnažujejo na različne načine. Prav
zato jih ne moremo analizirati le iz enega vidika npr. evtrofikacije, pred-
vsem pa smo nameravali zajeti onesnaževanje na vseh treh področjih, tj.
voda, zrak, odpadki.
Odločili smo se, da izračunamo kazalnike oz. indekse okoljske uspeš-
nosti za vsak medij (voda, zrak odpadki) posebej in jih v nadaljevanju za
preverjanje hipotez posebej po medijih postavimo v korelacijo z drugimi
vrednostmi (okoljsko poročanje, ISO 14001).
Tudi avtorji, kot so Filbeck in Gorman (2004), Hart in Ahuja (1996)
v svojih raziskavah omenjajo pristope za ugotavljanje okoljske uspešnosti,
ločene po posameznih medijih.
V naši raziskavi smo izračunali Indeks okoljske uspešnosti tako, da
smo spremembe emisij v štiriletnem obdobju primerjali s kazalcem Čis-
ti prihodki od prodaje. To smo naredili za nevarne odpadke, KPK-voda in
celotni prah-zrak posebej. Kot navajajo različni avtorji, Braam idr. (2016),
Filbeck in Gorman (2004), Fontana idr. (2015), Hart in Ahuja (1996),
Levy (1995), Olsthoorn (2000), Xie in Hayase (2007), je za kazalnik, ki
ustrezno odraža velikost podjetja, primerno uporabljati prihodke od pro-
daje. Tudi Trumpp idr. (2013) poudarjajo, da mora biti okoljska uspešnost
vrednotena z relacijo do kazalca, ki izraža poslovanje, kot so npr. prihod-
ki od prodaje. Tako se onesnaževanje lahko ovrednoti kot relativna vred-
nost v razmerju s prihodki oz. velikostjo podjetja. V raziskavi smo zato
uporabili kazalnik Čisti prihodki od prodaje.
izpustov trdnih delcev in skupnih izpustov snovi, predhodnikov ozona.
V vseh primerih gre za prikaz, kako promet onesnažuje zrak, ne pa tudi
vode ali zemlje (ARSO 2013d).
Strokovni sodelavci iz Agencije Republike Slovenije za okolje so po-
jasnili, da emisij iz različnih medijev, kot so zrak, voda odpadki, ne mo-
remo agregirati v eno vrednostno spremenljivko, saj predstavljajo pov-
sem različne kvalitete, zato agregacija z utežmi v skupen indeks ne pride v
poštev (Fašing 2014b; Zupančič 2014; Žitko Štemberger 2014b).
Na osnovi zgornjih obrazložitev lahko povzamemo, da se s pomočjo
ustreznih uteži lahko agregira oziroma se s pomočjo koeficientov obliku-
je ustrezne agregatne indekse, a le v primerih, ko je način onesnaževanja
skupen, npr. segrevanje zemlje, evtrofikacija, ozonska luknja ipd. Meto-
dologija tudi jasno ločuje med onesnaževanjem v vode, zrak in odpad-
ke. Tako ni možno agregirati emisij oz. onesnaževalnih kazalnikov zraka,
vode in odpadkov v skupen kazalnik.
Naš vzorec podjetij predelovalne dejavnosti združuje podjetja z raz-
ličnimi proizvodnimi procesi, ki onesnažujejo na različne načine. Prav
zato jih ne moremo analizirati le iz enega vidika npr. evtrofikacije, pred-
vsem pa smo nameravali zajeti onesnaževanje na vseh treh področjih, tj.
voda, zrak, odpadki.
Odločili smo se, da izračunamo kazalnike oz. indekse okoljske uspeš-
nosti za vsak medij (voda, zrak odpadki) posebej in jih v nadaljevanju za
preverjanje hipotez posebej po medijih postavimo v korelacijo z drugimi
vrednostmi (okoljsko poročanje, ISO 14001).
Tudi avtorji, kot so Filbeck in Gorman (2004), Hart in Ahuja (1996)
v svojih raziskavah omenjajo pristope za ugotavljanje okoljske uspešnosti,
ločene po posameznih medijih.
V naši raziskavi smo izračunali Indeks okoljske uspešnosti tako, da
smo spremembe emisij v štiriletnem obdobju primerjali s kazalcem Čis-
ti prihodki od prodaje. To smo naredili za nevarne odpadke, KPK-voda in
celotni prah-zrak posebej. Kot navajajo različni avtorji, Braam idr. (2016),
Filbeck in Gorman (2004), Fontana idr. (2015), Hart in Ahuja (1996),
Levy (1995), Olsthoorn (2000), Xie in Hayase (2007), je za kazalnik, ki
ustrezno odraža velikost podjetja, primerno uporabljati prihodke od pro-
daje. Tudi Trumpp idr. (2013) poudarjajo, da mora biti okoljska uspešnost
vrednotena z relacijo do kazalca, ki izraža poslovanje, kot so npr. prihod-
ki od prodaje. Tako se onesnaževanje lahko ovrednoti kot relativna vred-
nost v razmerju s prihodki oz. velikostjo podjetja. V raziskavi smo zato
uporabili kazalnik Čisti prihodki od prodaje.
