Page 138 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 138
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Prav tako ne moremo pritrditi razmišljanju Fink Babič in Biloslavo
(2011, 2012), da se ob revnem okoljskem poročanju podjetij porajajo dvo-
mi o ustreznosti njihovega okoljskega prizadevanja v praksi. Povezanost
med Indeksom okoljske uspešnosti pri vseh treh okoljskih kazalnikih in
kakovostjo okoljskega poročanja bi v tem primeru morala biti visoka in
negativna, kar pa raziskava ni potrdila.
Ob spoznanju, da se je potrebno zavedati, da okoljski kazalniki ne
pokrivajo vseh okoljskih vplivov podjetja, ampak le reprezentativen iz-
bor (Schultze in Trommer 2012), smo na osnovi proučevanja različnih vi-
rov, izsledkov dognanj drugih raziskovalcev in razgovorov s strokovnjaki
iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ARSO, naredili izbor kazalni-
kov za ugotavljanje okoljske uspešnosti. Prav gotovo pa ima naš izbor tudi
svoje pomanjkljivosti, ki so opazne predvsem pri kazalnikih vode in zra-
138 ka, saj ti, čeprav sodijo med splošne kazalnike, niso bili prisotni pri vseh
podjetjih iz celotnega vzorca in se je zaradi tega vzorec podjetij za anali-
zo skrčil.
Medtem ko gre pri kazalniku nevarni odpadki za celo skupino one-
snaževal, v katero so združeni vsi odpadki, ki so klasificirani kot nevarni,
so pri zraku in vodi izbrana onesnaževala sicer splošni, a posamični kazal-
niki. Pri tem je potrebno poudariti, da je kategorija nevarnih odpadkov
neodvisen okoljski skupinski kazalnik, ki ga ločeno od ostalih vrst od-
padkov urejajo in objavljajo v podatkovnih zbirkah odpadkov na ARSO.
V ARSO-vih podatkovnih zbirkah za vodo in zrak so v isti zbirki emi-
sij objavljeni tako splošni in nenevarni kazalniki kot onesnaževalni kazal-
niki, ki so za okolje zelo obremenjujoči ali celo nevarni, kot so npr. tež-
ke kovine. Zanje so določene nižje mejne vrednosti dovoljenih izpustov1
kot pri onesnaževalnih kazalnikih, ki so za okolje manj obremenjujoči in
nenevarni, ti imajo zato predpisane višje mejne vrednosti izpustov2. Med
slednje spadata okoljska kazalnika kemijska potreba po kisiku, KPK za
vodo in celotni prah za zrak, ki smo ju uporabili v naši raziskavi.
Zaradi zgoraj navedenega pojasnila pri izboru okoljskih kazalnikov
za zrak in vodo nismo mogli povezati vseh onesnaževalnih kazalnikov iz
emisijskih zbirk podatkov v en skupinski kazalnik, kot je to prisotno pri
nevarnih odpadkih, saj je razlika glede obremenjenosti okolja med nji-
mi prevelika. Longitudinalno spremljanje spremembe vseh onesnaževal-
nih kazalnikov skupaj bi namreč dalo napačen rezultat o okoljski uspeš-
nosti podjetij. Iz vidika celotnega spektra onesnaževalnih kazalnikov bi
1 Priloga 2 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. Uradni list RS, št. 64/2012.
2 Isto kot 49
Prav tako ne moremo pritrditi razmišljanju Fink Babič in Biloslavo
(2011, 2012), da se ob revnem okoljskem poročanju podjetij porajajo dvo-
mi o ustreznosti njihovega okoljskega prizadevanja v praksi. Povezanost
med Indeksom okoljske uspešnosti pri vseh treh okoljskih kazalnikih in
kakovostjo okoljskega poročanja bi v tem primeru morala biti visoka in
negativna, kar pa raziskava ni potrdila.
Ob spoznanju, da se je potrebno zavedati, da okoljski kazalniki ne
pokrivajo vseh okoljskih vplivov podjetja, ampak le reprezentativen iz-
bor (Schultze in Trommer 2012), smo na osnovi proučevanja različnih vi-
rov, izsledkov dognanj drugih raziskovalcev in razgovorov s strokovnjaki
iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ARSO, naredili izbor kazalni-
kov za ugotavljanje okoljske uspešnosti. Prav gotovo pa ima naš izbor tudi
svoje pomanjkljivosti, ki so opazne predvsem pri kazalnikih vode in zra-
138 ka, saj ti, čeprav sodijo med splošne kazalnike, niso bili prisotni pri vseh
podjetjih iz celotnega vzorca in se je zaradi tega vzorec podjetij za anali-
zo skrčil.
Medtem ko gre pri kazalniku nevarni odpadki za celo skupino one-
snaževal, v katero so združeni vsi odpadki, ki so klasificirani kot nevarni,
so pri zraku in vodi izbrana onesnaževala sicer splošni, a posamični kazal-
niki. Pri tem je potrebno poudariti, da je kategorija nevarnih odpadkov
neodvisen okoljski skupinski kazalnik, ki ga ločeno od ostalih vrst od-
padkov urejajo in objavljajo v podatkovnih zbirkah odpadkov na ARSO.
V ARSO-vih podatkovnih zbirkah za vodo in zrak so v isti zbirki emi-
sij objavljeni tako splošni in nenevarni kazalniki kot onesnaževalni kazal-
niki, ki so za okolje zelo obremenjujoči ali celo nevarni, kot so npr. tež-
ke kovine. Zanje so določene nižje mejne vrednosti dovoljenih izpustov1
kot pri onesnaževalnih kazalnikih, ki so za okolje manj obremenjujoči in
nenevarni, ti imajo zato predpisane višje mejne vrednosti izpustov2. Med
slednje spadata okoljska kazalnika kemijska potreba po kisiku, KPK za
vodo in celotni prah za zrak, ki smo ju uporabili v naši raziskavi.
Zaradi zgoraj navedenega pojasnila pri izboru okoljskih kazalnikov
za zrak in vodo nismo mogli povezati vseh onesnaževalnih kazalnikov iz
emisijskih zbirk podatkov v en skupinski kazalnik, kot je to prisotno pri
nevarnih odpadkih, saj je razlika glede obremenjenosti okolja med nji-
mi prevelika. Longitudinalno spremljanje spremembe vseh onesnaževal-
nih kazalnikov skupaj bi namreč dalo napačen rezultat o okoljski uspeš-
nosti podjetij. Iz vidika celotnega spektra onesnaževalnih kazalnikov bi
1 Priloga 2 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. Uradni list RS, št. 64/2012.
2 Isto kot 49
