Page 135 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Sklep

Družbeno-politične teorije o družbenih in okoljskih razkritjih podjetja
navajajo, da je obseg in izčrpnost poročanja funkcija izpostavljenosti pri-
tiska javnosti v družbenem oz. političnem okolju, s katerim se sooča pod-
jetje. Ker se okoljsko manj uspešna podjetja soočajo z večjim družbenim
in političnim pritiskom in ogroženo legitimnostjo delovanja, bodo po-
skušala izboljšati svoja okoljska poročila v želji, da spremenijo percepcijo
deležnikov o aktualni okoljski uspešnosti podjetja. Po teh teorijah se od
podjetij, ki so okoljsko manj učinkovita in se zato soočajo z večjo izposta-
vljenostjo pritiska javnosti pričakuje, da zagotovijo kakovostnejša okolj-
ska poročila. Tako je postavljena negativna povezava med okoljsko uspeš-
nostjo podjetij in kakovostjo njihovih okoljskih poročil (Patten 2002;
Braam idr. 2016).

Nasprotno zatrjuje Teorija o prostovoljnih razkritjih (Dye 2001, Ver-
recchia 1983), ki postavlja pozitivno povezavo med okoljsko uspešnostjo
podjetij in kakovostjo njihovih okoljskih poroči, saj pojasnjuje, da okolj-
sko uspešna podjetja objavljajo kakovostnejša poročila in razkrivajo in-
formacije z usmeritvijo na objektivne kazalce okoljske uspešnosti, ki jih
okoljsko manj uspešna podjetja težko posnemajo oz. navajajo. Tako se
manj uspešni odločijo med tem, da razkrijejo manj ali da so tiho o svo-
ji okoljski neučinkovitosti in se tako ognejo negativnemu pritisku javno-
sti. Trditvi pritrjujejo tudi Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes (2004),
saj večja okoljska uspešnost zmanjšuje izpostavljenost podjetja visokim
okoljskim stroškom v prihodnosti in so zato razkritja okoljskih podatkov
v poročilih dobre novice za investitorje. Podjetja z dobro okoljsko uspeš-
nostjo bi zato morala razkriti več okoljskih informacij (v količini in kako-