Page 140 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
našega modela, Indeksa okoljske uspešnosti, je v tem, da se naslanja na
vsa tri okoljska področja (odpadki, voda, zrak) in omogoča celostno zajeti
vpliv na okolje. Model črpa podatke iz javno dostopne in objektivne baze
podatkov na ARSO, kar je ključnega pomena za izdelavo verodostojne
ocene okoljske uspešnosti podjetij. Ustreznost pridobivanja verodostoj-
nih okoljskih podatkov podjetij predstavlja izziv v mednarodni literatu-
ri okoljske problematike v gospodarstvu, zato je tu naš prispevek zelo po-
memben, v slovenskem prostoru pa naš pristop predstavlja izvirno novost.
Metodologija je sicer specifična za predelovalno industrijo in ne omogoča
neposrednega prenosa v druge gospodarske dejavnosti.
V praksi predlagamo vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med ustre-
zno raziskovalno institucijo s področja managementa in Agencijo RS za
okolje, ARSO, kar zagotovi hiter in kvaliteten pretok podatkov in infor-
140 macij v obe smeri, pospeši preučevanje okoljske problematike v gospodar-
stvu, agenciji pa neposreden dostop do ugotovitev raziskav oz. koristnih
informacij, uporabnih za potrebe agencije.
Naš model za analizo kakovosti okoljskih poročil lahko podjetjem
pomaga kot smernica za objavljanje okoljskih informacij v poslovnih po-
ročilih.
Kot smo predhodno omenili, se omejitve raziskave nanašajo na kon-
tekst koncepta okoljske uspešnosti. Z izrazom okoljska uspešnost podjetij
ne predstavljamo celovite okoljske uspešnosti podjetij, ki bi jo lahko pri-
dobili le na osnovi podrobne kvantitativne in kvalitativne analize oz. štu-
dije primera za vsako podjetje posebej. Naš namen je bil oblikovati pri-
stop, kako s pomočjo javno razpoložljivih podatkov ugotoviti dinamiko
spreminjanja onesnaževal, ki jih podjetja spuščajo v okolje, torej opredeli-
ti njihovo okoljsko uspešnost. Zaradi spremljanja vrednosti istih onesna-
ževalnih kazalnikov v obdobju preučevanja, smo se morali omejiti na tista
onesnaževala, ki so v omenjenem obdobju zaznana pri večini podjetij, iz-
pustiti pa tista, ki se pogosteje pojavljajo pri določenih panogah, pri pod-
jetjih drugih panog pa jih ni zaslediti. Model, ki smo ga oblikovali v naši
raziskavi, Indeks okoljske uspešnosti, ustrezno odraža okoljsko uspešnost
podjetja z vidika splošnega onesnaževanja Ker ne vključuje specifičnih
onesnaževalnih kazalnikov, ta del onesnaževanja ni zaobjet, kar je njego-
va pomanjkljivost in tako predstavlja predmet nadaljnjega raziskovanja.
Kot smo predhodno omenili, metodologija ne omogoča neposrednega
prenosa v druge gospodarske dejavnosti, saj imajo te svoje specifike glede
onesnaževanja. Podjetja v turizmu, energetiki, prometu imajo namreč na
okolje povsem drugačen obremenilni vpliv kot podjetja predelovalne de-
javnost, za katera smo predpostavljali, da imajo podobne okoljske izzive.
našega modela, Indeksa okoljske uspešnosti, je v tem, da se naslanja na
vsa tri okoljska področja (odpadki, voda, zrak) in omogoča celostno zajeti
vpliv na okolje. Model črpa podatke iz javno dostopne in objektivne baze
podatkov na ARSO, kar je ključnega pomena za izdelavo verodostojne
ocene okoljske uspešnosti podjetij. Ustreznost pridobivanja verodostoj-
nih okoljskih podatkov podjetij predstavlja izziv v mednarodni literatu-
ri okoljske problematike v gospodarstvu, zato je tu naš prispevek zelo po-
memben, v slovenskem prostoru pa naš pristop predstavlja izvirno novost.
Metodologija je sicer specifična za predelovalno industrijo in ne omogoča
neposrednega prenosa v druge gospodarske dejavnosti.
V praksi predlagamo vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med ustre-
zno raziskovalno institucijo s področja managementa in Agencijo RS za
okolje, ARSO, kar zagotovi hiter in kvaliteten pretok podatkov in infor-
140 macij v obe smeri, pospeši preučevanje okoljske problematike v gospodar-
stvu, agenciji pa neposreden dostop do ugotovitev raziskav oz. koristnih
informacij, uporabnih za potrebe agencije.
Naš model za analizo kakovosti okoljskih poročil lahko podjetjem
pomaga kot smernica za objavljanje okoljskih informacij v poslovnih po-
ročilih.
Kot smo predhodno omenili, se omejitve raziskave nanašajo na kon-
tekst koncepta okoljske uspešnosti. Z izrazom okoljska uspešnost podjetij
ne predstavljamo celovite okoljske uspešnosti podjetij, ki bi jo lahko pri-
dobili le na osnovi podrobne kvantitativne in kvalitativne analize oz. štu-
dije primera za vsako podjetje posebej. Naš namen je bil oblikovati pri-
stop, kako s pomočjo javno razpoložljivih podatkov ugotoviti dinamiko
spreminjanja onesnaževal, ki jih podjetja spuščajo v okolje, torej opredeli-
ti njihovo okoljsko uspešnost. Zaradi spremljanja vrednosti istih onesna-
ževalnih kazalnikov v obdobju preučevanja, smo se morali omejiti na tista
onesnaževala, ki so v omenjenem obdobju zaznana pri večini podjetij, iz-
pustiti pa tista, ki se pogosteje pojavljajo pri določenih panogah, pri pod-
jetjih drugih panog pa jih ni zaslediti. Model, ki smo ga oblikovali v naši
raziskavi, Indeks okoljske uspešnosti, ustrezno odraža okoljsko uspešnost
podjetja z vidika splošnega onesnaževanja Ker ne vključuje specifičnih
onesnaževalnih kazalnikov, ta del onesnaževanja ni zaobjet, kar je njego-
va pomanjkljivost in tako predstavlja predmet nadaljnjega raziskovanja.
Kot smo predhodno omenili, metodologija ne omogoča neposrednega
prenosa v druge gospodarske dejavnosti, saj imajo te svoje specifike glede
onesnaževanja. Podjetja v turizmu, energetiki, prometu imajo namreč na
okolje povsem drugačen obremenilni vpliv kot podjetja predelovalne de-
javnost, za katera smo predpostavljali, da imajo podobne okoljske izzive.
