Page 136 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
vosti) kot podjetja s slabšo okoljsko uspešnostjo (Iatridis 2013). Tudi raz-
iskave avtorjev Clarkson, Richardson in Vasvari (2008) so pokazale, da
obstaja signifikantna povezanost med kakovostjo okoljskega poročanja in
okoljsko uspešnostjo.
Naša raziskava ni pritrdila nobeni od zgornjih teorij, saj ugotovitve
raziskave kažejo na to, da rezultati analize povezanosti med Indeksom
okoljske uspešnosti in kakovostjo okoljskega poročanja niso izkazali sta-
tistično pomembne povezanosti. Takšen izid smo dobili pri okoljskih ka-
zalnikih nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-zrak.
Rezultati naše raziskave se pridružujejo ugotovitvam tistim razisko-
valcev, ki niso zaznali pomembnih povezav med kakovostjo okoljskega
poročanja in okoljsko uspešnostjo (Freedman in Jaggi 2010, Freedman in
Wasley 1990, Sutantoputra idr. 2012). Tudi Patten (2002) kljub drugač-
136 nim ugotovitvam svoje raziskave zaključuje, da nezmožnost, da bi našli
stabilen odnos med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poro-
čanja, namiguje, da takšen odnos ne obstaja.
Izsledki empiričnih raziskav ponujajo zelo različne in nasprotujoče
si dokaze za postavitev odnosa med okoljsko uspešnostjo podjetij in ka-
kovostjo njihovega okoljskega poročanja. Poleg ugotavljanja zgoraj ome-
njene povezanosti med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljsko us-
pešnostjo se pojavljajo raziskave, kjer avtorji (Li, Richardson in Thornton
1997) poudarjajo, da tista podjetja, ki intenzivneje onesnažujejo okolje,
objavljajo kakovostnejša okoljska poročila.
Tako smo tudi mi izvedli analizo, s katero smo želeli preveriti, ali
obstaja povezanost med intenziteto onesnaževanja in kakovostjo okolj-
skih poročil. Rezultati povezanosti slednje raziskave niso izkazali stati-
stične pomembnosti.
Statistično pomembna povezanost ni bila opažena niti v ločenih sku-
pinah glede vrste onesnaževanja (»anorganska«, »organska« podjetja),
kjer smo ugotavljali povezanost med Indeksom okoljske uspešnosti in
kakovostjo okoljskega poročanja v skupini »anorganskih« in v skupini
»organskih podjetij«. Rezultati analize ne potrjujejo hipoteze, da je po-
vezanost odvisna od tega, na kakšen način onesnažuje podjetje.
Poleg pojasnitve, da zgoraj navedena povezanost ne obstaja, lahko
vzroke za dobljeni rezultat naše raziskave iščemo tudi v tem, da rezulta-
ti analize kakovosti okoljskega poročanja odražajo nizko kakovost okolj-
skih poročil podjetij predelovalne dejavnosti RS. V poročilih je malo in-
formacij in s tem malo podatkov za analizo. Nizka kakovost okoljskih
poročil tako prispeva k temu, da izračunana povezanost ni tako opri-
jemljiva kot bi bila, če bi bila poročila podjetij izčrpnejša, saj bi bilo in-
vosti) kot podjetja s slabšo okoljsko uspešnostjo (Iatridis 2013). Tudi raz-
iskave avtorjev Clarkson, Richardson in Vasvari (2008) so pokazale, da
obstaja signifikantna povezanost med kakovostjo okoljskega poročanja in
okoljsko uspešnostjo.
Naša raziskava ni pritrdila nobeni od zgornjih teorij, saj ugotovitve
raziskave kažejo na to, da rezultati analize povezanosti med Indeksom
okoljske uspešnosti in kakovostjo okoljskega poročanja niso izkazali sta-
tistično pomembne povezanosti. Takšen izid smo dobili pri okoljskih ka-
zalnikih nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-zrak.
Rezultati naše raziskave se pridružujejo ugotovitvam tistim razisko-
valcev, ki niso zaznali pomembnih povezav med kakovostjo okoljskega
poročanja in okoljsko uspešnostjo (Freedman in Jaggi 2010, Freedman in
Wasley 1990, Sutantoputra idr. 2012). Tudi Patten (2002) kljub drugač-
136 nim ugotovitvam svoje raziskave zaključuje, da nezmožnost, da bi našli
stabilen odnos med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poro-
čanja, namiguje, da takšen odnos ne obstaja.
Izsledki empiričnih raziskav ponujajo zelo različne in nasprotujoče
si dokaze za postavitev odnosa med okoljsko uspešnostjo podjetij in ka-
kovostjo njihovega okoljskega poročanja. Poleg ugotavljanja zgoraj ome-
njene povezanosti med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljsko us-
pešnostjo se pojavljajo raziskave, kjer avtorji (Li, Richardson in Thornton
1997) poudarjajo, da tista podjetja, ki intenzivneje onesnažujejo okolje,
objavljajo kakovostnejša okoljska poročila.
Tako smo tudi mi izvedli analizo, s katero smo želeli preveriti, ali
obstaja povezanost med intenziteto onesnaževanja in kakovostjo okolj-
skih poročil. Rezultati povezanosti slednje raziskave niso izkazali stati-
stične pomembnosti.
Statistično pomembna povezanost ni bila opažena niti v ločenih sku-
pinah glede vrste onesnaževanja (»anorganska«, »organska« podjetja),
kjer smo ugotavljali povezanost med Indeksom okoljske uspešnosti in
kakovostjo okoljskega poročanja v skupini »anorganskih« in v skupini
»organskih podjetij«. Rezultati analize ne potrjujejo hipoteze, da je po-
vezanost odvisna od tega, na kakšen način onesnažuje podjetje.
Poleg pojasnitve, da zgoraj navedena povezanost ne obstaja, lahko
vzroke za dobljeni rezultat naše raziskave iščemo tudi v tem, da rezulta-
ti analize kakovosti okoljskega poročanja odražajo nizko kakovost okolj-
skih poročil podjetij predelovalne dejavnosti RS. V poročilih je malo in-
formacij in s tem malo podatkov za analizo. Nizka kakovost okoljskih
poročil tako prispeva k temu, da izračunana povezanost ni tako opri-
jemljiva kot bi bila, če bi bila poročila podjetij izčrpnejša, saj bi bilo in-
