Page 137 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 137
Sklep 137
formacij v poročilih in s tem podatkov za analizo več. Rezultat poveza-
nosti bi sicer lahko ostal nespremenjen, a bi bila njena relevantnost večja.
Ugotovili smo tudi, da ni zaznati povezanosti med osvojenim okolj-
skim standardom ISO 14001 in Indeksom okoljske uspešnosti za vse tri
okoljske kazalnike, nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-zrak.
Podjetja z okoljskim certifikatom tako ne izkazujejo večje okoljske uspeš-
nosti kot tista brez njega.
Zaznali smo statistično pomembno povezavo med okoljskim certifi-
katom in kakovostjo okoljskih poročil. Ugotovljena povezanost je pozi-
tivna. Podjetja z osvojenim ISO 14001 imajo višjo povprečno vrednost
kakovosti okoljskih poročil, tj. imajo izdelana kakovostnejša poročila.
Izsledki naših raziskav nas tako vodijo do zaključka, da je najpo-
membnejša spodbuda, ki podjetja vodi k objavljanju okoljskih informa-
cij v letnih poročilih, njihova osredotočenost na zadovoljitev povečanih
pričakovanj javnosti po okoljskih naporih podjetja, ki so prisotna zaradi
osvojenega okoljskega certifikata.
Podjetja z osvojenim okoljskim standardom so namreč v javnosti poj-
movana kot podjetja, ki so okoljsko uspešnejša, cilj okoljskega standarda
pa je zadovoljitev potrebe podjetij po njihovi prepoznavnosti v okoljskih
prizadevanjih (González Benito in González Benito 2005). Okoljska po-
ročila imajo vlogo komunikacijskega kanala z zainteresirano javnostjo, saj
omogočajo objavljanje informacij o okoljskih naporih podjetja.
Posledično so tako kakovostnejša okoljska poročila podjetij z osvoje-
nim ISO 14001 odgovor na pričakovanja javnosti, ne pa odraz dejanske
okoljske uspešnosti podjetij. Tako lahko pritrdimo tistemu delu družbe-
no-političnih teorij o družbenih in okoljskih razkritjih, ki navaja, da je
obseg in izčrpnost okoljskega poročanja funkcija izpostavljenosti priča-
kovanja oz. pritiska javnosti v družbenem oz. političnem okolju, s kate-
rim se sooča podjetje.
Podoben rezultat kot v dotični raziskavi smo dobili tudi v raziska-
vi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012), kjer smo ugotovili, da obstaja po-
vezanost med osvojenim ISO 14001 in obsežnostjo ter izčrpnostjo traj-
nostnih poročil. Potrebno je pojasniti, da so bila v raziskavah analizirana
trajnostna poročila, ki so vsebovala tudi družbena razkritja, zato zaključ-
kov o povezanosti z izključno okoljskimi poročili nismo mogli postaviti.
Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes (2004) pojasnjujejo, da pozitiv-
na povezava med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poroča-
nja potrjuje verodostojnost slednji, toda tega z rezultati naše raziskave nis-
mo mogli potrditi.
formacij v poročilih in s tem podatkov za analizo več. Rezultat poveza-
nosti bi sicer lahko ostal nespremenjen, a bi bila njena relevantnost večja.
Ugotovili smo tudi, da ni zaznati povezanosti med osvojenim okolj-
skim standardom ISO 14001 in Indeksom okoljske uspešnosti za vse tri
okoljske kazalnike, nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-zrak.
Podjetja z okoljskim certifikatom tako ne izkazujejo večje okoljske uspeš-
nosti kot tista brez njega.
Zaznali smo statistično pomembno povezavo med okoljskim certifi-
katom in kakovostjo okoljskih poročil. Ugotovljena povezanost je pozi-
tivna. Podjetja z osvojenim ISO 14001 imajo višjo povprečno vrednost
kakovosti okoljskih poročil, tj. imajo izdelana kakovostnejša poročila.
Izsledki naših raziskav nas tako vodijo do zaključka, da je najpo-
membnejša spodbuda, ki podjetja vodi k objavljanju okoljskih informa-
cij v letnih poročilih, njihova osredotočenost na zadovoljitev povečanih
pričakovanj javnosti po okoljskih naporih podjetja, ki so prisotna zaradi
osvojenega okoljskega certifikata.
Podjetja z osvojenim okoljskim standardom so namreč v javnosti poj-
movana kot podjetja, ki so okoljsko uspešnejša, cilj okoljskega standarda
pa je zadovoljitev potrebe podjetij po njihovi prepoznavnosti v okoljskih
prizadevanjih (González Benito in González Benito 2005). Okoljska po-
ročila imajo vlogo komunikacijskega kanala z zainteresirano javnostjo, saj
omogočajo objavljanje informacij o okoljskih naporih podjetja.
Posledično so tako kakovostnejša okoljska poročila podjetij z osvoje-
nim ISO 14001 odgovor na pričakovanja javnosti, ne pa odraz dejanske
okoljske uspešnosti podjetij. Tako lahko pritrdimo tistemu delu družbe-
no-političnih teorij o družbenih in okoljskih razkritjih, ki navaja, da je
obseg in izčrpnost okoljskega poročanja funkcija izpostavljenosti priča-
kovanja oz. pritiska javnosti v družbenem oz. političnem okolju, s kate-
rim se sooča podjetje.
Podoben rezultat kot v dotični raziskavi smo dobili tudi v raziska-
vi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012), kjer smo ugotovili, da obstaja po-
vezanost med osvojenim ISO 14001 in obsežnostjo ter izčrpnostjo traj-
nostnih poročil. Potrebno je pojasniti, da so bila v raziskavah analizirana
trajnostna poročila, ki so vsebovala tudi družbena razkritja, zato zaključ-
kov o povezanosti z izključno okoljskimi poročili nismo mogli postaviti.
Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes (2004) pojasnjujejo, da pozitiv-
na povezava med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poroča-
nja potrjuje verodostojnost slednji, toda tega z rezultati naše raziskave nis-
mo mogli potrditi.
