Page 152 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
jevalne agencije uporabljajo različne pristope zaradi različne percepcije o
okoljskem delovanju podjetij ter različnih interesov glede tega.
Prispevek naše raziskave se izkazuje v tem, da smo z analizo podatkov
o izločenih emisijah podjetij zasnovali izviren način pristopa k ugotavlja-
nju okoljskega prizadevanja podjetij. Tako smo si zastavili cilj kako oceni-
ti okoljsko uspešnost iz izvirnih, tj. neobdelanih in objektivnih okoljskih
podatkov, ki so javno dosegljivi. V ta namen smo na podlagi posameznih
emisijskih podatkov za zrak, vodo in odpadke oblikovali Indeks okoljske
uspešnosti, ki predstavlja okoljsko uspešnost podjetij za izbrane emisije v
določenem obdobju.
Ugotavljanje okoljske uspešnosti
152 Za namen ugotavljanja okoljske uspešnosti smo oblikovali pristop, s ka-
terim lahko spremljamo spreminjanje vrednosti onesnaževal, ki jih pod-
jetja spuščajo v okolje, ob tem pa uporabiti emisijske podatke, ki so javno
dosegljivi. Zviševanje (oz. zmanjševanje) vrednosti onesnaževal v določe-
nem časovnem obdobju nam kot relativna vrednost v razmerju s prihodki
kaže na (ne)uspešnost podjetij do reševanja okoljske problematike, torej
opredeli njihovo okoljsko uspešnost. V ta namen smo oblikovali Indeks
okoljske uspešnosti. Vrednosti Indeksa okoljske uspešnosti, ki so višje od
1001, je potrebno razumeti v smislu nižje okoljske uspešnosti2, vrednos-
ti Indeksa, ki so nižje od 100, pa v smislu višje okoljske uspešnosti. Ker
smo želeli z Indeksom okoljske uspešnosti spremljati dinamiko okoljske
uspešnosti podjetij skozi štiriletno časovno obdobje in pri tem zagotovi-
ti, da bomo lahko spremljali vrednosti istih okoljskih kazalnikov v celot-
nem štiriletnem obdobju, smo se morali omejiti na tista onesnaževala, ki
so zaznana pri večini podjetij, izpustiti pa tista, ki se pogosteje pojavlja-
jo pri določenih panogah, pri podjetjih drugih panog pa jih ni zaslediti.
Izbrali smo naslednje okoljske kazalnike: nevarni odpadki za zemljo, ke-
mijska poraba kisika (KPK) za vodo in celotni prah za zrak in oblikovali
1 Izračunali smo Indeks okoljske uspešnosti za nevarne odpadke, KPK-voda in celotni prah-zrak.
Za pravilno razumevanje pomena Indeksa okoljske uspešnosti je potrebno razložiti, da vrednost
Indeksa okoljske uspešnosti, ki je višja od 100, pomeni, da je podjetje povečalo izpuste emisij oz.
količine odpadkov v analiziranem štiriletnem obdobju in zato podjetje ni bilo okoljsko uspešno
za dotično onesnaževalo. Vrednost Indeksa okoljske uspešnosti, ki je manjša od 100, razkriva, da
je podjetje zmanjšalo izpuste emisij oz. količine odpadkov v analiziranem obdobju in je bilo zato
podjetje okoljsko uspešno za to onesnaževalo.
2 Primer za okoljsko neuspešnost, kjer se je v povprečju količina nevarnih odpadkov v štiriletnem
obdobju povečala, je primer oddelka C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav (9 podjetij), kjer je
bila povprečna vrednost Indeksa okoljske uspešnosti za nevarne odpadke 115,19.
jevalne agencije uporabljajo različne pristope zaradi različne percepcije o
okoljskem delovanju podjetij ter različnih interesov glede tega.
Prispevek naše raziskave se izkazuje v tem, da smo z analizo podatkov
o izločenih emisijah podjetij zasnovali izviren način pristopa k ugotavlja-
nju okoljskega prizadevanja podjetij. Tako smo si zastavili cilj kako oceni-
ti okoljsko uspešnost iz izvirnih, tj. neobdelanih in objektivnih okoljskih
podatkov, ki so javno dosegljivi. V ta namen smo na podlagi posameznih
emisijskih podatkov za zrak, vodo in odpadke oblikovali Indeks okoljske
uspešnosti, ki predstavlja okoljsko uspešnost podjetij za izbrane emisije v
določenem obdobju.
Ugotavljanje okoljske uspešnosti
152 Za namen ugotavljanja okoljske uspešnosti smo oblikovali pristop, s ka-
terim lahko spremljamo spreminjanje vrednosti onesnaževal, ki jih pod-
jetja spuščajo v okolje, ob tem pa uporabiti emisijske podatke, ki so javno
dosegljivi. Zviševanje (oz. zmanjševanje) vrednosti onesnaževal v določe-
nem časovnem obdobju nam kot relativna vrednost v razmerju s prihodki
kaže na (ne)uspešnost podjetij do reševanja okoljske problematike, torej
opredeli njihovo okoljsko uspešnost. V ta namen smo oblikovali Indeks
okoljske uspešnosti. Vrednosti Indeksa okoljske uspešnosti, ki so višje od
1001, je potrebno razumeti v smislu nižje okoljske uspešnosti2, vrednos-
ti Indeksa, ki so nižje od 100, pa v smislu višje okoljske uspešnosti. Ker
smo želeli z Indeksom okoljske uspešnosti spremljati dinamiko okoljske
uspešnosti podjetij skozi štiriletno časovno obdobje in pri tem zagotovi-
ti, da bomo lahko spremljali vrednosti istih okoljskih kazalnikov v celot-
nem štiriletnem obdobju, smo se morali omejiti na tista onesnaževala, ki
so zaznana pri večini podjetij, izpustiti pa tista, ki se pogosteje pojavlja-
jo pri določenih panogah, pri podjetjih drugih panog pa jih ni zaslediti.
Izbrali smo naslednje okoljske kazalnike: nevarni odpadki za zemljo, ke-
mijska poraba kisika (KPK) za vodo in celotni prah za zrak in oblikovali
1 Izračunali smo Indeks okoljske uspešnosti za nevarne odpadke, KPK-voda in celotni prah-zrak.
Za pravilno razumevanje pomena Indeksa okoljske uspešnosti je potrebno razložiti, da vrednost
Indeksa okoljske uspešnosti, ki je višja od 100, pomeni, da je podjetje povečalo izpuste emisij oz.
količine odpadkov v analiziranem štiriletnem obdobju in zato podjetje ni bilo okoljsko uspešno
za dotično onesnaževalo. Vrednost Indeksa okoljske uspešnosti, ki je manjša od 100, razkriva, da
je podjetje zmanjšalo izpuste emisij oz. količine odpadkov v analiziranem obdobju in je bilo zato
podjetje okoljsko uspešno za to onesnaževalo.
2 Primer za okoljsko neuspešnost, kjer se je v povprečju količina nevarnih odpadkov v štiriletnem
obdobju povečala, je primer oddelka C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav (9 podjetij), kjer je
bila povprečna vrednost Indeksa okoljske uspešnosti za nevarne odpadke 115,19.