Page 156 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 156
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
okoljskega certifikata. Posledično so tako kakovostnejša okoljska poroči-
la podjetij z osvojenim ISO 14001 odgovor na pričakovanja javnosti, ne
pa odraz dejanske okoljske uspešnosti podjetij. Tako lahko pritrdimo tis-
temu delu družbeno-političnih teorij o družbenih in okoljskih razkritjih,
ki navaja, da je obseg in izčrpnost okoljskega poročanja funkcija izposta-
vljenosti pričakovanja oz. pritiska javnosti v družbenem oz. političnem
okolju, s katerim se sooča podjetje.
Rezultati so nas privedli tudi do zaključka, da je vzrok za pomanjklji-
vo poročanje podjetij o njihovem vplivu na okolje iskati v tem, da podjetja
izkazujejo precejšnjo nezainteresiranost glede pristopa do svoje okoljske
problematike, da bi izdelale celovito analizo varstva okolja in z njo sezna-
nile zainteresirano javnost preko svojih letnih poročil. Za slednje ni in-
teresa ljub temu, da imajo vse razpoložljive podatke o izpuščenih emisi-
156 jah v vodo, zrak in odpadke, saj jih morajo letno posredovati Agenciji za
varstvo okolja RS. Naše ugotovitve kažejo na potrebo, da se prostovoljno
okoljsko poročanje dopolni z obveznimi zahtevami za tovrstno poroča-
nje, takimi, ki so primerljivi z obveznimi sistemi računovodskega poroča-
nja. Tako bi od podjetij zahtevali, da postanejo bolj okoljsko odgovorna.
Zaključek podpira sprejetje direktive, ki jo je izdal Evropski parla-
ment leta 2014 glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o ra-
znolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin. To pomeni korak v sme-
ri večjega zagotavljanja nefinančnih razkritij nekaterih podjetij. Toda še
vedno ostaja vprašljiva kakovost teh poročil, saj smernice o metodologi-
ji za poročanje o nefinančnih informacijah niso zavezujoče, kar postavlja
pod vprašaj kakovost poročil in njihovo primerljivost.
okoljskega certifikata. Posledično so tako kakovostnejša okoljska poroči-
la podjetij z osvojenim ISO 14001 odgovor na pričakovanja javnosti, ne
pa odraz dejanske okoljske uspešnosti podjetij. Tako lahko pritrdimo tis-
temu delu družbeno-političnih teorij o družbenih in okoljskih razkritjih,
ki navaja, da je obseg in izčrpnost okoljskega poročanja funkcija izposta-
vljenosti pričakovanja oz. pritiska javnosti v družbenem oz. političnem
okolju, s katerim se sooča podjetje.
Rezultati so nas privedli tudi do zaključka, da je vzrok za pomanjklji-
vo poročanje podjetij o njihovem vplivu na okolje iskati v tem, da podjetja
izkazujejo precejšnjo nezainteresiranost glede pristopa do svoje okoljske
problematike, da bi izdelale celovito analizo varstva okolja in z njo sezna-
nile zainteresirano javnost preko svojih letnih poročil. Za slednje ni in-
teresa ljub temu, da imajo vse razpoložljive podatke o izpuščenih emisi-
156 jah v vodo, zrak in odpadke, saj jih morajo letno posredovati Agenciji za
varstvo okolja RS. Naše ugotovitve kažejo na potrebo, da se prostovoljno
okoljsko poročanje dopolni z obveznimi zahtevami za tovrstno poroča-
nje, takimi, ki so primerljivi z obveznimi sistemi računovodskega poroča-
nja. Tako bi od podjetij zahtevali, da postanejo bolj okoljsko odgovorna.
Zaključek podpira sprejetje direktive, ki jo je izdal Evropski parla-
ment leta 2014 glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o ra-
znolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin. To pomeni korak v sme-
ri večjega zagotavljanja nefinančnih razkritij nekaterih podjetij. Toda še
vedno ostaja vprašljiva kakovost teh poročil, saj smernice o metodologi-
ji za poročanje o nefinančnih informacijah niso zavezujoče, kar postavlja
pod vprašaj kakovost poročil in njihovo primerljivost.
