Page 155 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 155
Povzetek 155
okoljskih poročil pa prispeva k temu, da izračunana povezanost ni tako
oprijemljiva kot bi bila, če bi bila poročila podjetij izčrpnejša, saj bi bilo
informacij v poročilih in s tem podatkov za analizo več. Rezultat poveza-
nosti bi sicer lahko ostal nespremenjen, a bi bila njena relevantnost večja.
Ob spoznanju, da se je potrebno zavedati, da okoljski kazalniki ne
pokrivajo vseh okoljskih vplivov podjetja, ampak le reprezentativen iz-
bor, smo naredili izbor kazalnikov za ugotavljanje okoljske uspešnosti. Iz-
delan Indeks okoljske uspešnosti za okoljske kazalnike nevarni odpadki,
KPK-voda in celotni prah-zrak, odraža okoljsko uspešnost podjetja z vi-
dika splošnega onesnaževanja. Naš izbor pa ima tudi svoje pomanjkljivo-
sti, ki so opazne predvsem pri kazalnikih vode in zraka, saj ti, čeprav sodi-
jo med splošne kazalnike, niso bili prisotni pri vseh podjetjih iz celotnega
vzorca in se je zaradi tega vzorec podjetij za analizo občutno skrčil, kar
vpliva na relevantnost raziskave. S splošnimi okoljskimi kazalniki tudi ne
moremo zaobjeti celovitega okoljskega onesnaževanja podjetij, ki se izka-
zuje tudi z izločanjem specifičnih emisij. Toda izdelava takega kazalca bi
nas omejila le nas ugotavljanje okoljske uspešnosti podjetij znotraj posa-
mezne panoge oz. le med tistimi podjetji, ki so med seboj zelo podobna
glede na vrsto proizvodnje in je posledično spekter emisij, ki jih podjetja
spuščajo v okolje, skladen. Pri ugotavljanju povezanosti okoljske uspeš-
nosti s kakovostjo okoljskega poročanja bi se pri tako specifičnem Inde-
ksu okoljske uspešnosti pojavila težava, vezana na okoljska poročila, saj bi
morali zaradi potrebe po zadostnem številu (po proizvodnji in onesnaže-
vanju podobnih) podjetij v vzorcu, poleg velikih in srednje velikih sloven-
skih podjetij, v vzorec vključiti tudi majhna. Toda ugotovitve iz literature
kažejo, da je velikost bistven dejavnik, ki vpliva na kakovost okoljskih po-
ročil. Glede na izsledke naše raziskave o nizki kakovosti okoljskih poročil
med velikimi in srednje velikimi slovenskimi podjetji bi utemeljeno pri-
čakovali, da bi bila ta med majhnimi še nižja. Možnost izpeljave raziskave
povezanosti na takem vzorcu podjetij bi bila zato vprašljiva.
Ugotavljali smo tudi ali so podjetja z osvojenim ISO 14001 okoljsko
uspešnejša oziroma objavljajo bolj kakovostna poročila. Rezultati analiz
so pokazali, da podjetij z osvojenim okoljskim certifikatom ne moremo
povezati z višjo okoljsko uspešnostjo, ki jo izkazuje Indeks okoljske uspeš-
nosti. Uspeli smo pa dokazati tesno povezanost med osvojenim okoljskim
standardom ISO 14001 in kakovostjo okoljskih poročil v teh podjetjih.
Izsledki naših raziskav nas tako vodijo do zaključka, da je najpomembnej-
ša spodbuda, ki podjetja vodi k objavljanju okoljskih informacij v letnih
poročilih, njihova osredotočenost na zadovoljitev povečanih pričakovanj
javnosti po okoljskih naporih podjetja, ki so prisotna zaradi osvojenega
okoljskih poročil pa prispeva k temu, da izračunana povezanost ni tako
oprijemljiva kot bi bila, če bi bila poročila podjetij izčrpnejša, saj bi bilo
informacij v poročilih in s tem podatkov za analizo več. Rezultat poveza-
nosti bi sicer lahko ostal nespremenjen, a bi bila njena relevantnost večja.
Ob spoznanju, da se je potrebno zavedati, da okoljski kazalniki ne
pokrivajo vseh okoljskih vplivov podjetja, ampak le reprezentativen iz-
bor, smo naredili izbor kazalnikov za ugotavljanje okoljske uspešnosti. Iz-
delan Indeks okoljske uspešnosti za okoljske kazalnike nevarni odpadki,
KPK-voda in celotni prah-zrak, odraža okoljsko uspešnost podjetja z vi-
dika splošnega onesnaževanja. Naš izbor pa ima tudi svoje pomanjkljivo-
sti, ki so opazne predvsem pri kazalnikih vode in zraka, saj ti, čeprav sodi-
jo med splošne kazalnike, niso bili prisotni pri vseh podjetjih iz celotnega
vzorca in se je zaradi tega vzorec podjetij za analizo občutno skrčil, kar
vpliva na relevantnost raziskave. S splošnimi okoljskimi kazalniki tudi ne
moremo zaobjeti celovitega okoljskega onesnaževanja podjetij, ki se izka-
zuje tudi z izločanjem specifičnih emisij. Toda izdelava takega kazalca bi
nas omejila le nas ugotavljanje okoljske uspešnosti podjetij znotraj posa-
mezne panoge oz. le med tistimi podjetji, ki so med seboj zelo podobna
glede na vrsto proizvodnje in je posledično spekter emisij, ki jih podjetja
spuščajo v okolje, skladen. Pri ugotavljanju povezanosti okoljske uspeš-
nosti s kakovostjo okoljskega poročanja bi se pri tako specifičnem Inde-
ksu okoljske uspešnosti pojavila težava, vezana na okoljska poročila, saj bi
morali zaradi potrebe po zadostnem številu (po proizvodnji in onesnaže-
vanju podobnih) podjetij v vzorcu, poleg velikih in srednje velikih sloven-
skih podjetij, v vzorec vključiti tudi majhna. Toda ugotovitve iz literature
kažejo, da je velikost bistven dejavnik, ki vpliva na kakovost okoljskih po-
ročil. Glede na izsledke naše raziskave o nizki kakovosti okoljskih poročil
med velikimi in srednje velikimi slovenskimi podjetji bi utemeljeno pri-
čakovali, da bi bila ta med majhnimi še nižja. Možnost izpeljave raziskave
povezanosti na takem vzorcu podjetij bi bila zato vprašljiva.
Ugotavljali smo tudi ali so podjetja z osvojenim ISO 14001 okoljsko
uspešnejša oziroma objavljajo bolj kakovostna poročila. Rezultati analiz
so pokazali, da podjetij z osvojenim okoljskim certifikatom ne moremo
povezati z višjo okoljsko uspešnostjo, ki jo izkazuje Indeks okoljske uspeš-
nosti. Uspeli smo pa dokazati tesno povezanost med osvojenim okoljskim
standardom ISO 14001 in kakovostjo okoljskih poročil v teh podjetjih.
Izsledki naših raziskav nas tako vodijo do zaključka, da je najpomembnej-
ša spodbuda, ki podjetja vodi k objavljanju okoljskih informacij v letnih
poročilih, njihova osredotočenost na zadovoljitev povečanih pričakovanj
javnosti po okoljskih naporih podjetja, ki so prisotna zaradi osvojenega
