Page 22 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
eks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Preglednica 1: Kriteriji ocenjevanja okoljskih poročil
Ocena Pojasnilo/kriterij Primer navedbe
Leto
2008 2009 2010 2011
Skupna poraba vode (m3) 514 722 627 467
Popolna informaci- Leto
3 ja – časovne vrste ko- 2008 2009 2010
ličinskih podatkov
2011
Število okoljevarstvenih
prispevkov o našem podjet-
ju v zadnjih štirih letih
Delno nepopolna in- … nadaljevali smo z delom na področju zmanjševanja porabe vode. Tako je bila
22 formacija – pomanjkl- skupna poraba vode manjša za skoraj 37 %. Smo pa porabo vodovodne vode
jivo opredeljeno časov- spet močno zmanjšali v livarni za dobrih 17 %.
2 no obdobje spremembe … v letu 2009 so bile značilne bistveno manjše porabljene količine surovin mate-
oziroma sprememba, ki riala in energentov v primerjavi z načrtovanimi …
je izražena zgolj s približ- … v letu 2011 so delovale štiri sončne elektrarne, ki so skupaj proizvedle 233.182
no opisno navedbo kWh električne energije …
1 Skromna informacija v … z zamenjavo naprave za razmaščevanje se je zmanjšala emisija halogeniranih
obliki opisno izražene topil v okolje in količina halogeniranih odpadkov …
spremembe smeri … izpeljana so bila interna izobraževanja o varstvu okolja za novozaposlene,
strokovno osebje in podpogodbenike …
0 Odsotnost informacij/
manjkajoča navedba
Podatke okoljskih poročil smo analizirali na vzorcu 110 slovenskih
srednje velikih in velikih podjetij iz predelovalne dejavnosti za obdobje
štirih let (2008–2011).
Za ugotavljanje okoljske uspešnosti smo sestavili Indeks okoljske us-
pešnosti, ki temelji na okoljskih kazalnikih, dobljenih iz podatkovne
baze ARSO (emisije v zrak, vodo, odpadke). Okoljske podatke smo črpa-
li na zgoraj omenjenem vzorcu podjetij za obdobje štirih let (2008–2011).
Na osnovi osebnih razgovorov s strokovnjaki za sektorje voda, zrak in od-
padke na ARSO, smo pridobili informacije o tem, katere okoljske kazal-
nike je najbolj primerno uporabiti iz podatkovne baze ARSO. Tako je
okoljski kazalnik za zrak, celotni prah. Za vodo je kazalnik KPK, kemij-
ska potreba po kisiku. Tretji kazalnik so nevarni odpadki.
Metodologija za merjenje okoljske uspešnosti ima izhodišče v razi-
skavi Levy (1995). Okoljsko uspešnost smo merili kot spremembo emisij
na letnem nivoju, torej: 2009/2008, 2010/2009 in 2011/2010 in izračuna-
li dinamiko okoljskega onesnaževanja. Dobljene rezultate dinamike smo
Preglednica 1: Kriteriji ocenjevanja okoljskih poročil
Ocena Pojasnilo/kriterij Primer navedbe
Leto
2008 2009 2010 2011
Skupna poraba vode (m3) 514 722 627 467
Popolna informaci- Leto
3 ja – časovne vrste ko- 2008 2009 2010
ličinskih podatkov
2011
Število okoljevarstvenih
prispevkov o našem podjet-
ju v zadnjih štirih letih
Delno nepopolna in- … nadaljevali smo z delom na področju zmanjševanja porabe vode. Tako je bila
22 formacija – pomanjkl- skupna poraba vode manjša za skoraj 37 %. Smo pa porabo vodovodne vode
jivo opredeljeno časov- spet močno zmanjšali v livarni za dobrih 17 %.
2 no obdobje spremembe … v letu 2009 so bile značilne bistveno manjše porabljene količine surovin mate-
oziroma sprememba, ki riala in energentov v primerjavi z načrtovanimi …
je izražena zgolj s približ- … v letu 2011 so delovale štiri sončne elektrarne, ki so skupaj proizvedle 233.182
no opisno navedbo kWh električne energije …
1 Skromna informacija v … z zamenjavo naprave za razmaščevanje se je zmanjšala emisija halogeniranih
obliki opisno izražene topil v okolje in količina halogeniranih odpadkov …
spremembe smeri … izpeljana so bila interna izobraževanja o varstvu okolja za novozaposlene,
strokovno osebje in podpogodbenike …
0 Odsotnost informacij/
manjkajoča navedba
Podatke okoljskih poročil smo analizirali na vzorcu 110 slovenskih
srednje velikih in velikih podjetij iz predelovalne dejavnosti za obdobje
štirih let (2008–2011).
Za ugotavljanje okoljske uspešnosti smo sestavili Indeks okoljske us-
pešnosti, ki temelji na okoljskih kazalnikih, dobljenih iz podatkovne
baze ARSO (emisije v zrak, vodo, odpadke). Okoljske podatke smo črpa-
li na zgoraj omenjenem vzorcu podjetij za obdobje štirih let (2008–2011).
Na osnovi osebnih razgovorov s strokovnjaki za sektorje voda, zrak in od-
padke na ARSO, smo pridobili informacije o tem, katere okoljske kazal-
nike je najbolj primerno uporabiti iz podatkovne baze ARSO. Tako je
okoljski kazalnik za zrak, celotni prah. Za vodo je kazalnik KPK, kemij-
ska potreba po kisiku. Tretji kazalnik so nevarni odpadki.
Metodologija za merjenje okoljske uspešnosti ima izhodišče v razi-
skavi Levy (1995). Okoljsko uspešnost smo merili kot spremembo emisij
na letnem nivoju, torej: 2009/2008, 2010/2009 in 2011/2010 in izračuna-
li dinamiko okoljskega onesnaževanja. Dobljene rezultate dinamike smo
