Page 27 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Problematika okoljskega obremenjevanja in okoljskega upravljanja v industriji 27
povzročitelj povečanja tovornega prometa (MOP 2010). V predelovalni
dejavnosti, sicer odvisno od panoge, na onesnaževanje zraka prevladujoče
vplivajo naslednja onesnaževala: celotni prah, žveplovi in dušikovi oksi-
di, ogljikov monoksid, amonijak, težke kovine in organske spojine. Ve-
čino onesnaženja s celotnim prahom povzročijo podjetja iz panoge proi-
zvodnja kovin in kovinskih izdelkov, k onesnaženju pa izdatno prispevata
tudi dejavnosti proizvodnja vlaknin, papirja ter njihovih izdelkov in proi-
zvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov3 (MOP 2003).
Agencija za okolje v svojem »Kazalcu okolja ZR15, Izpusti delcev v
zrak«, ugotavlja, da so v Sloveniji izpusti vseh prašnih delcev (TSP) v In-
dustrijskem sektorju glede na leto 2000 vsako leto manjši (ARSO 2013c).
Toplogredni plini iz industrijskih procesov so se v obdobju od leta
2008 do 2011 nekoliko znižali, sicer pa so tovrstne emisije bolj kot za in-
dustrijo značilne za energetiko, promet in kurišča, tako individualna kot
v komercialni rabi (ARSO 2012).
Voda
Podatki o emisiji snovi iz virov onesnaževanja v vodo se zbirajo na osno-
vi poročil zavezancev. Tako je v bazi podatkov, ki jo vodi Agencija RS
za okolje, med najpogostejšimi onesnaževali onesnaževanja voda iz in-
dustrije naslednjih petnajst kazalnikov: KPK (kemijska potreba po kisi-
ku), neraztopljene snovi, AOX (halogenirane organske spojine), P (fos-
for), NO3-N (nitrati), NO2-N (nitriti), NH4 +-N (amonijak), Zn (cink),
Ni (nikelj), Cu (baker), Cr (krom), B (bor), Hg (živo srebro), Cd (kadmij)
in Pb (svinec) (MOP 2003). Za KPK (kemijsko porabo kisika) je največji
onesnaževalec proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter njihovih izdel-
kov, panoga založništvo in tiskarstvo, sledita proizvodnja hrane, pijač, kr-
mil in tobačnih izdelkov in proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdel-
kov, razen oblačil (MOP 2003).
Organsko onesnaženje iz industrijskih odpadnih voda enako kot ko-
munalni izpusti in spiranje s kmetijskih površin doprinesejo k visokim
vrednostim BPK (biokemijske potrebe po kisiku). To se kaže v poslab-
šanju kemijske in biološke kakovosti vode in v upadanju biološke razno-
vrstnosti vodne združbe in slabši mikrobiološki kakovosti vode. Po letu
2005 so vrednosti BPK občutno padle zaradi izboljšanja obdelave komu-
nalnih in industrijskih odpadnih voda in opuščanja industrije, ki močno
onesnažuje vodotoke z odpadnimi vodami (ARSO 2013b). KPK (kemij-
ska potreba po kisiku) ravno tako kot BPK (biokemijska potreba po kisi-
3 Razvrstitev dejavnosti je po standardni klasifikaciji dejavnosti, SKD 2002.
povzročitelj povečanja tovornega prometa (MOP 2010). V predelovalni
dejavnosti, sicer odvisno od panoge, na onesnaževanje zraka prevladujoče
vplivajo naslednja onesnaževala: celotni prah, žveplovi in dušikovi oksi-
di, ogljikov monoksid, amonijak, težke kovine in organske spojine. Ve-
čino onesnaženja s celotnim prahom povzročijo podjetja iz panoge proi-
zvodnja kovin in kovinskih izdelkov, k onesnaženju pa izdatno prispevata
tudi dejavnosti proizvodnja vlaknin, papirja ter njihovih izdelkov in proi-
zvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov3 (MOP 2003).
Agencija za okolje v svojem »Kazalcu okolja ZR15, Izpusti delcev v
zrak«, ugotavlja, da so v Sloveniji izpusti vseh prašnih delcev (TSP) v In-
dustrijskem sektorju glede na leto 2000 vsako leto manjši (ARSO 2013c).
Toplogredni plini iz industrijskih procesov so se v obdobju od leta
2008 do 2011 nekoliko znižali, sicer pa so tovrstne emisije bolj kot za in-
dustrijo značilne za energetiko, promet in kurišča, tako individualna kot
v komercialni rabi (ARSO 2012).
Voda
Podatki o emisiji snovi iz virov onesnaževanja v vodo se zbirajo na osno-
vi poročil zavezancev. Tako je v bazi podatkov, ki jo vodi Agencija RS
za okolje, med najpogostejšimi onesnaževali onesnaževanja voda iz in-
dustrije naslednjih petnajst kazalnikov: KPK (kemijska potreba po kisi-
ku), neraztopljene snovi, AOX (halogenirane organske spojine), P (fos-
for), NO3-N (nitrati), NO2-N (nitriti), NH4 +-N (amonijak), Zn (cink),
Ni (nikelj), Cu (baker), Cr (krom), B (bor), Hg (živo srebro), Cd (kadmij)
in Pb (svinec) (MOP 2003). Za KPK (kemijsko porabo kisika) je največji
onesnaževalec proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter njihovih izdel-
kov, panoga založništvo in tiskarstvo, sledita proizvodnja hrane, pijač, kr-
mil in tobačnih izdelkov in proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdel-
kov, razen oblačil (MOP 2003).
Organsko onesnaženje iz industrijskih odpadnih voda enako kot ko-
munalni izpusti in spiranje s kmetijskih površin doprinesejo k visokim
vrednostim BPK (biokemijske potrebe po kisiku). To se kaže v poslab-
šanju kemijske in biološke kakovosti vode in v upadanju biološke razno-
vrstnosti vodne združbe in slabši mikrobiološki kakovosti vode. Po letu
2005 so vrednosti BPK občutno padle zaradi izboljšanja obdelave komu-
nalnih in industrijskih odpadnih voda in opuščanja industrije, ki močno
onesnažuje vodotoke z odpadnimi vodami (ARSO 2013b). KPK (kemij-
ska potreba po kisiku) ravno tako kot BPK (biokemijska potreba po kisi-
3 Razvrstitev dejavnosti je po standardni klasifikaciji dejavnosti, SKD 2002.
