Page 28 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
ku) ugotavlja porabo kisika in s tem organsko onesnaženje, zato zgoraj na-
vedene spremembe v znižanju vrednosti BPK veljajo tudi za KPK.
Odpadki in nevarni odpadki
Večji delež vseh odpadkov v Sloveniji predstavljajo odpadki iz proizvod-
nih in storitvenih dejavnosti (ARSO 2011b). Odpadki nastajajo v vseh fa-
zah življenjskega cikla izdelka; lahko nastanejo pri pridobivanju surovin
in kasneje v vseh fazah proizvodnega procesa, tudi ob njegovem nakupu
in uporabi. Po končani uporabi izdelek postane odpadek. Odpadke glede
na vir nastanka ločimo na komunalne odpadke in odpadke, ki so nastali
pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Poleg tega jih ločimo še na ne-
nevarne in nevarne (MOP 2010).
28 Pri »ARSO-vem kazalcu OD17, Odpadki iz proizvodnih in storitve-
nih dejavnosti« (ARSO 2009) je navedeno, da odpadki nastajajo pri raz-
ličnih dejavnostih, zato jih delimo v skupine glede na vir nastanka: npr.
odpadki iz anorganskih kemijskih procesov, odpadki iz farmacevtske in-
dustrije, odpadki iz živilske industrije itd. V prilogi Uredbe o ravnanju z
odpadki (Ur. l. RS št. 34/08), ki predpisuje ustrezno ravnanje z odpadki,
so razvrščene skupine odpadkov.
V Sloveniji se je v obdobju 2002–2008 količina nastalih odpadkov iz
proizvodnih in storitvenih dejavnosti povečala za 60 % (ARSO 2009), v
letu 2009 pa je nastalo za 6 % manj odpadkov iz proizvodnih in storitve-
nih dejavnostih (SURS 2010). Podoben trend se je nadaljeval v nasled-
njem letu, saj je v letu 2010 nastalo za 3 % manj vseh odpadkov iz proizvo-
dnih in storitvenih dejavnosti, in sicer je v proizvodnih dejavnostih v tem
letu nastalo za 5 % odpadkov manj kot v letu 2009. Največ odpadkov, več
kot 29 %, je nastalo v predelovalnih dejavnostih. V letu 2011 se je trend
zmanjševanja odpadkov obrnil, saj je v tem letu v proizvodnih dejavno-
stih nastalo za 17 % več odpadkov kot v predhodnem letu. Največ odpad-
kov, skoraj 33 %, je nastalo v predelovalnih dejavnostih (SURS 2012b).
Nevarni odpadki
Nevarni odpadki so odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki
so zdravju ljudi ali okolju škodljive. Te so npr. strupenost, mutagenost,
infektivnost idr. Nastajajo tako pri industrijski proizvodnji kot v kmetij-
stvu, tudi v gospodinjstvih. Zahtevajo strožji nadzor kot nenevarni od-
padki, saj predstavljajo določeno tveganje, zato jih je potrebno zbirati,
odlagati, predelati ali uničiti ločeno od ostalih odpadkov. Za pravilno do-
ločitev odpadka ter njegovo ustrezno označevanje je odgovoren povzro-
ku) ugotavlja porabo kisika in s tem organsko onesnaženje, zato zgoraj na-
vedene spremembe v znižanju vrednosti BPK veljajo tudi za KPK.
Odpadki in nevarni odpadki
Večji delež vseh odpadkov v Sloveniji predstavljajo odpadki iz proizvod-
nih in storitvenih dejavnosti (ARSO 2011b). Odpadki nastajajo v vseh fa-
zah življenjskega cikla izdelka; lahko nastanejo pri pridobivanju surovin
in kasneje v vseh fazah proizvodnega procesa, tudi ob njegovem nakupu
in uporabi. Po končani uporabi izdelek postane odpadek. Odpadke glede
na vir nastanka ločimo na komunalne odpadke in odpadke, ki so nastali
pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Poleg tega jih ločimo še na ne-
nevarne in nevarne (MOP 2010).
28 Pri »ARSO-vem kazalcu OD17, Odpadki iz proizvodnih in storitve-
nih dejavnosti« (ARSO 2009) je navedeno, da odpadki nastajajo pri raz-
ličnih dejavnostih, zato jih delimo v skupine glede na vir nastanka: npr.
odpadki iz anorganskih kemijskih procesov, odpadki iz farmacevtske in-
dustrije, odpadki iz živilske industrije itd. V prilogi Uredbe o ravnanju z
odpadki (Ur. l. RS št. 34/08), ki predpisuje ustrezno ravnanje z odpadki,
so razvrščene skupine odpadkov.
V Sloveniji se je v obdobju 2002–2008 količina nastalih odpadkov iz
proizvodnih in storitvenih dejavnosti povečala za 60 % (ARSO 2009), v
letu 2009 pa je nastalo za 6 % manj odpadkov iz proizvodnih in storitve-
nih dejavnostih (SURS 2010). Podoben trend se je nadaljeval v nasled-
njem letu, saj je v letu 2010 nastalo za 3 % manj vseh odpadkov iz proizvo-
dnih in storitvenih dejavnosti, in sicer je v proizvodnih dejavnostih v tem
letu nastalo za 5 % odpadkov manj kot v letu 2009. Največ odpadkov, več
kot 29 %, je nastalo v predelovalnih dejavnostih. V letu 2011 se je trend
zmanjševanja odpadkov obrnil, saj je v tem letu v proizvodnih dejavno-
stih nastalo za 17 % več odpadkov kot v predhodnem letu. Največ odpad-
kov, skoraj 33 %, je nastalo v predelovalnih dejavnostih (SURS 2012b).
Nevarni odpadki
Nevarni odpadki so odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki
so zdravju ljudi ali okolju škodljive. Te so npr. strupenost, mutagenost,
infektivnost idr. Nastajajo tako pri industrijski proizvodnji kot v kmetij-
stvu, tudi v gospodinjstvih. Zahtevajo strožji nadzor kot nenevarni od-
padki, saj predstavljajo določeno tveganje, zato jih je potrebno zbirati,
odlagati, predelati ali uničiti ločeno od ostalih odpadkov. Za pravilno do-
ločitev odpadka ter njegovo ustrezno označevanje je odgovoren povzro-
