Page 32 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Slovenska podjetja se morajo usklajevati z okoljevarstveno zakonoda-
jo EU, ki postaja vse bolj zahtevna, zato morajo precej naporov vložiti v
potrjevanje, da njihovo delovanje upošteva okoljske smernice EU (Rado-
njič in Tominc 2007). Glede prostovoljnih okoljskih pristopov se pojav-
ljajo različni izsledki o tem, ali EMS podpira skladnost z okoljsko zako-
nodajo. Hertin idr. (2004) navajajo, da nekateri raziskovalci pojasnjujejo,
da EMS podpira ustreznost z zakonodajo, medtem ko drugi ugotavljajo,
da povzroča boljše delovanje postopkov in procedur, ni pa korelacije med
EMS in verjetnostjo pojavljanja nesreč, neskladnosti z zakonodajo in pri-
tožb. ARSO (2002) ob tem navaja, da so organizacije, ki osvojijo EMS,
predvsem pa shemo EMAS, lahko deležne določenih bonitet, kot so po-
enostavitve pri izvajanju obveznosti in upravnih postopkov na področju
okoljske zakonodaje, zmanjšanje upravnih stroškov in poenostavljen in-
32 špekcijski nadzor.
V gospodarstvu imajo tako za izboljšanje svojega delovanja pri zmanj-
ševanju obremenjevanja okolja na razpolage različne možnosti in marsik-
je se tega že zavedajo. Ukrepanje je možno tako zaradi prostovoljnih od-
ločitev kot zaradi predpisov (MOP 2010). Med prostovoljnimi okoljskimi
pristopi v poslovnemu svetu sta najbolj znana mednarodni okoljski stan-
dard ISO 14001 in evropska shema EMAS, ki predstavljata celosten sis-
tem ravnanja z okoljem. Število slovenskih podjetij, registriranih po ISO
14001 ter shemi EMAS, strmo narašča. Po številu podeljenih ISO 14001
certifikatov sodi Slovenija v sam vrh EU, saj je bilo v letu 2011 registrira-
nih 202 organizacij na milijon prebivalcev. V Sloveniji smo tako prese-
gli povprečje za EU (27), ki je bilo 198 organizacij na milijon prebivalcev.
Glede števila registriranih organizacij po shemi EMAS smo v Sloveni-
ji sicer precej skromnejši, saj so do vključno leta 2011 te bile le tri (ARSO
2013a). Na spletni strani Ministrstva RS za okolje, MOP (2012b), so nave-
deni prostovoljni pristopi okoljskega upravljanja, ki poleg celostnih siste-
mov vodenja, kot je EMAS, organizacijam predstavljajo še druge pristope,
ki ne zajemajo celotne organizacije, marveč se osredotočajo na posamezen
proces ali proizvod. Tako je ECOLABEL, »Evropski znak za okolje« ali
»Okoljska marjetica«, namenjen spodbujanju okolju prijaznih proizvo-
dov in storitev. Predstavljen je tudi pristop »Trajnostno ravnanje z ma-
teriali«, s katerim se spodbuja trajnostno rabo virov in zaščito naravnih
virov skozi življenjski krog materiala. Drugi proces so »Zelena javna na-
ročila«, pri katerem gre za proces nabave blaga in storitev, ki imajo naj-
manjši vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu. Poleg teh v Sloveniji
poznamo še druge instrumente okoljske politike, in sicer okoljska prizna-
nja. Gre za programe, ki stremijo k zmanjševanju oz. preprečevanju one-
Slovenska podjetja se morajo usklajevati z okoljevarstveno zakonoda-
jo EU, ki postaja vse bolj zahtevna, zato morajo precej naporov vložiti v
potrjevanje, da njihovo delovanje upošteva okoljske smernice EU (Rado-
njič in Tominc 2007). Glede prostovoljnih okoljskih pristopov se pojav-
ljajo različni izsledki o tem, ali EMS podpira skladnost z okoljsko zako-
nodajo. Hertin idr. (2004) navajajo, da nekateri raziskovalci pojasnjujejo,
da EMS podpira ustreznost z zakonodajo, medtem ko drugi ugotavljajo,
da povzroča boljše delovanje postopkov in procedur, ni pa korelacije med
EMS in verjetnostjo pojavljanja nesreč, neskladnosti z zakonodajo in pri-
tožb. ARSO (2002) ob tem navaja, da so organizacije, ki osvojijo EMS,
predvsem pa shemo EMAS, lahko deležne določenih bonitet, kot so po-
enostavitve pri izvajanju obveznosti in upravnih postopkov na področju
okoljske zakonodaje, zmanjšanje upravnih stroškov in poenostavljen in-
32 špekcijski nadzor.
V gospodarstvu imajo tako za izboljšanje svojega delovanja pri zmanj-
ševanju obremenjevanja okolja na razpolage različne možnosti in marsik-
je se tega že zavedajo. Ukrepanje je možno tako zaradi prostovoljnih od-
ločitev kot zaradi predpisov (MOP 2010). Med prostovoljnimi okoljskimi
pristopi v poslovnemu svetu sta najbolj znana mednarodni okoljski stan-
dard ISO 14001 in evropska shema EMAS, ki predstavljata celosten sis-
tem ravnanja z okoljem. Število slovenskih podjetij, registriranih po ISO
14001 ter shemi EMAS, strmo narašča. Po številu podeljenih ISO 14001
certifikatov sodi Slovenija v sam vrh EU, saj je bilo v letu 2011 registrira-
nih 202 organizacij na milijon prebivalcev. V Sloveniji smo tako prese-
gli povprečje za EU (27), ki je bilo 198 organizacij na milijon prebivalcev.
Glede števila registriranih organizacij po shemi EMAS smo v Sloveni-
ji sicer precej skromnejši, saj so do vključno leta 2011 te bile le tri (ARSO
2013a). Na spletni strani Ministrstva RS za okolje, MOP (2012b), so nave-
deni prostovoljni pristopi okoljskega upravljanja, ki poleg celostnih siste-
mov vodenja, kot je EMAS, organizacijam predstavljajo še druge pristope,
ki ne zajemajo celotne organizacije, marveč se osredotočajo na posamezen
proces ali proizvod. Tako je ECOLABEL, »Evropski znak za okolje« ali
»Okoljska marjetica«, namenjen spodbujanju okolju prijaznih proizvo-
dov in storitev. Predstavljen je tudi pristop »Trajnostno ravnanje z ma-
teriali«, s katerim se spodbuja trajnostno rabo virov in zaščito naravnih
virov skozi življenjski krog materiala. Drugi proces so »Zelena javna na-
ročila«, pri katerem gre za proces nabave blaga in storitev, ki imajo naj-
manjši vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu. Poleg teh v Sloveniji
poznamo še druge instrumente okoljske politike, in sicer okoljska prizna-
nja. Gre za programe, ki stremijo k zmanjševanju oz. preprečevanju one-
