Page 40 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
kot so spletne strani podjetij (Salama 2009). Poročanje po internetu se
povečuje med podjetij po celem svetu. Koristi za uporabo tega medija so
nizki stroški, širok doseg, frekvenca in hitrost posredovanja informacij
(Isenmann in Lenz 2001). Ker se število uporabnikov interneta poveču-
je, se podjetja od tradicionalnih medijskih sredstev vse bolj obračajo k in-
ternetu kot zelo zaželenemu komunikacijskem kanalu (Isenmann 2009)
(Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Raziskava (Fink Babič in Biloslavo 2012) je ugotovila, da je trajnostno
poročanje slovenskih podjetij še v zametkih.
Podobno kot navaja mednarodna študija o družbeno odgovornem
poročanju korporacij KPMG (2008), tudi v slovenskem prostoru večina
podjetij v svojih poslovnih poročilih ni imela nobenih okoljskih in druž-
benih informacij, v naši raziskavi le 25 %. Idowu in Towler (2004) ter
40 Jose in Lee (2007) ugotavljajo, da skoraj polovica (45 %) od 200 analizi-
ranih mednarodnih korporacij uporablja specifična okoljska poročila; v
naši raziskavi je bilo takšnih le 16 % podjetij. Primerjava okoljskega in
družbenega vidika poročanja je pokazala, da podjetja vseh panog veliko
bolj velikodušno predstavljajo informacije z družbenega področja. Pod-
jetja tako nakazujejo, da okoljske problematike ne sprejemajo kot ena-
kovredne priložnosti za izboljšanje ugleda v javnosti, ki jo vidijo v športu,
kulturi, humanitarni dejavnosti in izobraževanju, kjer podjetja najobse-
žneje objavljajo podatke. Sicer pa so bile informacije, ki so bile med vse-
mi najpogosteje omenjene, pri poročanju tiste o pridobljenem certifikatu
kakovosti ISO 9001 (63 % podjetij) ter o opredeljeni trajnostni politiki in
informacije o osvojenem standardu ISO 14001 (55 % podjetij pri obeh ka-
zalnikih) (Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Ob zelo revnem poročanju podjetij o svojih aktivnostih do varovanja
okolja se porajajo dvomi o zadostnosti njihovega okoljskega prizadevanja
v praksi (Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Rezultati raziskave so pokazali, da osvojen okoljski standard ISO
14001 spodbudno vpliva na podjetja, da obsežneje trajnostno poročajo
in s tem pritrjujemo ugotovitvam avtorjem Gonzales Benitu in Oscar-
ju (2005), ki navajajo, da certificirana podjetja izražajo močnejše okoljske
vrednote in zavzetost za zmanjševanje industrijskega onesnaževanja kot
necertificirana podjetja (Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Okoljsko poročanje kot del trajnostnega poročanja
Poročanje o okoljskih težavah podjetja v glavnem objavljajo v končnem
delu svojih letnih poslovnih poročil. Okoljska poročila analizirajo različ-
ne vidike interakcij med okoljem, organizacijo in družbo (da Rosa et al.
kot so spletne strani podjetij (Salama 2009). Poročanje po internetu se
povečuje med podjetij po celem svetu. Koristi za uporabo tega medija so
nizki stroški, širok doseg, frekvenca in hitrost posredovanja informacij
(Isenmann in Lenz 2001). Ker se število uporabnikov interneta poveču-
je, se podjetja od tradicionalnih medijskih sredstev vse bolj obračajo k in-
ternetu kot zelo zaželenemu komunikacijskem kanalu (Isenmann 2009)
(Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Raziskava (Fink Babič in Biloslavo 2012) je ugotovila, da je trajnostno
poročanje slovenskih podjetij še v zametkih.
Podobno kot navaja mednarodna študija o družbeno odgovornem
poročanju korporacij KPMG (2008), tudi v slovenskem prostoru večina
podjetij v svojih poslovnih poročilih ni imela nobenih okoljskih in druž-
benih informacij, v naši raziskavi le 25 %. Idowu in Towler (2004) ter
40 Jose in Lee (2007) ugotavljajo, da skoraj polovica (45 %) od 200 analizi-
ranih mednarodnih korporacij uporablja specifična okoljska poročila; v
naši raziskavi je bilo takšnih le 16 % podjetij. Primerjava okoljskega in
družbenega vidika poročanja je pokazala, da podjetja vseh panog veliko
bolj velikodušno predstavljajo informacije z družbenega področja. Pod-
jetja tako nakazujejo, da okoljske problematike ne sprejemajo kot ena-
kovredne priložnosti za izboljšanje ugleda v javnosti, ki jo vidijo v športu,
kulturi, humanitarni dejavnosti in izobraževanju, kjer podjetja najobse-
žneje objavljajo podatke. Sicer pa so bile informacije, ki so bile med vse-
mi najpogosteje omenjene, pri poročanju tiste o pridobljenem certifikatu
kakovosti ISO 9001 (63 % podjetij) ter o opredeljeni trajnostni politiki in
informacije o osvojenem standardu ISO 14001 (55 % podjetij pri obeh ka-
zalnikih) (Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Ob zelo revnem poročanju podjetij o svojih aktivnostih do varovanja
okolja se porajajo dvomi o zadostnosti njihovega okoljskega prizadevanja
v praksi (Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Rezultati raziskave so pokazali, da osvojen okoljski standard ISO
14001 spodbudno vpliva na podjetja, da obsežneje trajnostno poročajo
in s tem pritrjujemo ugotovitvam avtorjem Gonzales Benitu in Oscar-
ju (2005), ki navajajo, da certificirana podjetja izražajo močnejše okoljske
vrednote in zavzetost za zmanjševanje industrijskega onesnaževanja kot
necertificirana podjetja (Fink Babič in Biloslavo 2012, 16).
Okoljsko poročanje kot del trajnostnega poročanja
Poročanje o okoljskih težavah podjetja v glavnem objavljajo v končnem
delu svojih letnih poslovnih poročil. Okoljska poročila analizirajo različ-
ne vidike interakcij med okoljem, organizacijo in družbo (da Rosa et al.
