Page 38 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti

roko zastavljena kot druga poročila, ki merijo le k eni ali dvema skupi-

nama deležnikov in imajo zato bolj selektiven pristop (Davis Walling in

Batterman 1997) (Fink Babič in Biloslavo 2012, 15).

Potreba po takem celostnem poročanju izhaja iz spoznanja, da pod-

jetja samo s svojimi finančnimi poročili ne zagotovijo dovolj kakovo-

stnih in celovitih informacij za deležnike, ki želijo poznati celostno po-

dobo delovanja podjetja, zato so potrebne tudi nefinančne informacije, ki

so bodisi kvantitativne bodisi kvalitativne. Trajnostno poročanje ponuja

ogrodje, ki omogoča smiselno in kredibilno poročanje podjetij, s katerim

slednje lahko uresničuje potrebe po informiranosti različnih deležnikov

in v končni fazi poveča poslovno vrednost (Modapothala in Issac 2009)

(Fink Babič in Biloslavo 2012, 15).

38 Poleg tega je potrebno upoštevati še nekaj dejstev, povezanih z vlo-
go in pomenom trajnostnega poročanja. Prvo dejstvo je, da morajo pod-

jetja javno predstaviti svoje finančne rezultate v letnih poročilih, tega pa

jim ni potrebno storiti z okoljskimi rezultati svojega poslovanja (Jose in

Lee 2007). Drugo dejstvo je, da so zaradi številnih korporativnih škan-

dalov v svetu in posledično upada zaupanja v vodstva korporacij zadnja

leta zaznavne vse višje zahteve po transparentnosti, kjer niso predstavlje-

ni le finančni rezultati, ampak tudi ustvarjanje vrednosti na okoljskem in

družbenem področju (KPMG 2008). Tretje dejstvo je, da je okoljska pro-

blematika postala pomembna skrb sodobne družbe, zato so postala poro-

čanja o varstvu okolja del zahtev in pričakovanj deležnikov (Jones, Alaba-

ster in Walton 1998). Predvsem organi zakonodaje in nadzora postavljajo

vse zahtevnejše okvirje okoljskega poslovanja in zato ti postajajo vse bolj

okoljsko odgovorni. V nekaterih državah, kot so Japonska, Danska, Nova

Zelandija in Nizozemska, obstajajo zakonske zahteve po objavljanju jav-

nih poročil o okoljskem poročanju podjetij (Kolk 2003), kar je tudi eden

od razlogov, da je poročanje podjetij o okoljskih informacijah bolj po-

gosto v Zahodni Evropi in Japonskem kot v ZDA (Jose in Lee 2007). Iz-

sledki raziskav kažejo, da se tudi management podjetij vse bolj zaveda po-

mena varovanja okolja, kar se odraža tudi v poročanju o tej problematiki

(KPMG 2008) (Fink Babič in Biloslavo 2012, 15).

Če iz različnih virov primerjamo terminologijo za holistično poro-

čanje, opazimo, da je trajnostno poročanje širok termin, ki opisuje poro-

čanje o ekonomskem, okoljskem in družbenem vplivu, sinonim za tako

obliko poročanja pa so tudi druga poimenovanja, npr. poročanje o korpo-

rativni in tudi družbeni odgovornosti (GRI 2009) (Fink Babič in Bilosla-

vo 2012).