Page 43 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Trajnostno okoljsko poročanje 43
Knez Riedl (2001) med dobrobiti okoljskih razkritij za podjetja po-
jasnjuje, da se z objavljanjem okoljskih poročil poveča transparentnost
ravnanja z okoljem, s tem pa tudi povečuje zaupanje deležnikov in ugled
podjetja v družbi. Poleg tega avtor kot eno ključnih koristi okoljskega po-
ročanja za podjetje vidi v izboljšanem dialogu podjetja z zainteresirano
javnostjo, prav tako pa tudi med zaposlenimi znotraj podjetja. Poleg tega
naj bi imelo ugoden vpliv na moralo zaposlenih.
Politike lahko na nacionalni in regionalni ravni igrajo pomembno vlo-
go pri opogumljanju objavljanja okoljskih poročil med podjetij. Čeprav so
vlade držav začele spodbujati uporabo jasnejših meril in poročil, zaveza-
nost do transparentnih kriterijev ostaja šibka (Berkhout idr. b. l.).
V naši raziskavi smo se odločili analizirati le okoljska poročila, ki jih
podjetja objavljajo v sklopu letnih poslovnih poročil, ker smo želeli ugo-
toviti povezavo med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljsko uspeš-
nostjo podjetij. Z izrazom kakovost okoljskega poročanja razumemo ra-
znovrstnost in izčrpnost informacij, razkritih v okoljskih poročilih.
Okoljski standard ISO 14001 in kakovost okoljskega poročanja
Okoljsko poročilo je proces, ki izhaja iz niza sredstev in se lahko uporab-
lja za ocenjevanje kako organizacija vpliva in je vplivana od okolja. Ta niz
sredstev izhaja iz pritiskov, ki jih izvaja družba - to so standardi, vodila,
znanstvena srenja in strateški cilji organizacije (da Rosa et al. 2015). Eno
pomembnejših, ki spodbuja pristop, da je trajnostni razvoj nujen za ohra-
nitev naravnih sistemov in njihovega ravnotežja, je sistem ravnanja z oko-
ljem (Environmental Management Systems, EMS), v okviru katerega se
najpogosteje uporablja okoljski standard ISO 14001. Okoljski standard
omogoča organizaciji sistematični pristop k trajnostnemu razvoju (Fece
in Vuk 2001). Kot je pred leti kakovost postala ena prostovoljnih inici-
ativ in vodilo razvoja v podjetjih, danes to velja za usmeritev podjetij v
okoljsko problematiko. Skrb za okolje postaja tudi vedno bolj pomembna
komponenta proizvodnih procesov (Senegačnik, Vuk in Mežnar 2009).
Razvoj okoljskega standarda je zato postal nujen. Njegov cilj je zadovolji-
tev potrebe podjetij po njihovi prepoznavnosti v okoljskih prizadevanjih
(González Benito in González Benito 2005).
Med raziskavami, ki povezujejo ISO 14001 s kakovostjo okoljskega
poročanja, se pojavljajo takšne, ki ugotavljajo do kakšne ravni so podje-
tja pri oblikovanju svojih prostovoljnih poročil upoštevala smernice (GRI
2000 in ISO 14031; Morhardt, Baird in Freeman 2002) ali pa tudi ugo-
tavljanje prisotnosti informacije o pridobljenem ISO 14001 v prostovolj-
nih poročilih podjetij kot (Fink Babič in Biloslavo 2012). Ugotavlja se
Knez Riedl (2001) med dobrobiti okoljskih razkritij za podjetja po-
jasnjuje, da se z objavljanjem okoljskih poročil poveča transparentnost
ravnanja z okoljem, s tem pa tudi povečuje zaupanje deležnikov in ugled
podjetja v družbi. Poleg tega avtor kot eno ključnih koristi okoljskega po-
ročanja za podjetje vidi v izboljšanem dialogu podjetja z zainteresirano
javnostjo, prav tako pa tudi med zaposlenimi znotraj podjetja. Poleg tega
naj bi imelo ugoden vpliv na moralo zaposlenih.
Politike lahko na nacionalni in regionalni ravni igrajo pomembno vlo-
go pri opogumljanju objavljanja okoljskih poročil med podjetij. Čeprav so
vlade držav začele spodbujati uporabo jasnejših meril in poročil, zaveza-
nost do transparentnih kriterijev ostaja šibka (Berkhout idr. b. l.).
V naši raziskavi smo se odločili analizirati le okoljska poročila, ki jih
podjetja objavljajo v sklopu letnih poslovnih poročil, ker smo želeli ugo-
toviti povezavo med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljsko uspeš-
nostjo podjetij. Z izrazom kakovost okoljskega poročanja razumemo ra-
znovrstnost in izčrpnost informacij, razkritih v okoljskih poročilih.
Okoljski standard ISO 14001 in kakovost okoljskega poročanja
Okoljsko poročilo je proces, ki izhaja iz niza sredstev in se lahko uporab-
lja za ocenjevanje kako organizacija vpliva in je vplivana od okolja. Ta niz
sredstev izhaja iz pritiskov, ki jih izvaja družba - to so standardi, vodila,
znanstvena srenja in strateški cilji organizacije (da Rosa et al. 2015). Eno
pomembnejših, ki spodbuja pristop, da je trajnostni razvoj nujen za ohra-
nitev naravnih sistemov in njihovega ravnotežja, je sistem ravnanja z oko-
ljem (Environmental Management Systems, EMS), v okviru katerega se
najpogosteje uporablja okoljski standard ISO 14001. Okoljski standard
omogoča organizaciji sistematični pristop k trajnostnemu razvoju (Fece
in Vuk 2001). Kot je pred leti kakovost postala ena prostovoljnih inici-
ativ in vodilo razvoja v podjetjih, danes to velja za usmeritev podjetij v
okoljsko problematiko. Skrb za okolje postaja tudi vedno bolj pomembna
komponenta proizvodnih procesov (Senegačnik, Vuk in Mežnar 2009).
Razvoj okoljskega standarda je zato postal nujen. Njegov cilj je zadovolji-
tev potrebe podjetij po njihovi prepoznavnosti v okoljskih prizadevanjih
(González Benito in González Benito 2005).
Med raziskavami, ki povezujejo ISO 14001 s kakovostjo okoljskega
poročanja, se pojavljajo takšne, ki ugotavljajo do kakšne ravni so podje-
tja pri oblikovanju svojih prostovoljnih poročil upoštevala smernice (GRI
2000 in ISO 14031; Morhardt, Baird in Freeman 2002) ali pa tudi ugo-
tavljanje prisotnosti informacije o pridobljenem ISO 14001 v prostovolj-
nih poročilih podjetij kot (Fink Babič in Biloslavo 2012). Ugotavlja se
