Page 38 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 36 Irma Ratiani
Državna univerza Ivaneja Javakhishvilija v Tbilisiju
Od vojne do miru: Literarno življenje Gruzije po drugi
svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni je v Sovjetski zvezi prišlo do pomembnih
političnih sprememb. Možnarji so utihnili; leta 1953 je preminil Jo
sip Stalin, Gruzijec in zato utelešeni simbol države; kmalu je sledil
razvpiti Dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, ki
mu je načeloval Nikita Hruščov (1956). Hruščovov govor, naperjen proti
Stalinu, je v Gruziji zanetil resne politične nemire s človeškimi žrtva
mi, kar se je končalo s tragičnimi dogodki 9. marca 1956. Še vedno
ni jasno, ali je šlo za politično stališče ali izraz ranjenega nacionalne
ga ponosa.
Toda kmalu po tem je na celotnem območju Sovjetske zveze nasto
pila t.i. »odjuga« (Otteppel); bobnenje možnarjev je zamenjal ritmič
ni tvist, ki ga je vrtinčilo z zahoda. Literarni proces obdobja »odju
ge« (termin Ilje Erenburga) je porodil precej drugačno sliko od tiste,
ki je opisovala predhodna desetletja sovjetskega življenja; v razme
rah politične liberalizacije so postale v gruzijskem literarnem pro
storu opazne drugačne težnje: po eni strani očitna nostalgija po Sta
linu, po drugi krepitev specifičnega modela neorealizma in – kar ni
nič manj pomembno – vzpon pisanja žensk.
Pričujoči prispevek se posveča opisovanju in analizi vseh omenje
nih tendenc.
Državna univerza Ivaneja Javakhishvilija v Tbilisiju
Od vojne do miru: Literarno življenje Gruzije po drugi
svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni je v Sovjetski zvezi prišlo do pomembnih
političnih sprememb. Možnarji so utihnili; leta 1953 je preminil Jo
sip Stalin, Gruzijec in zato utelešeni simbol države; kmalu je sledil
razvpiti Dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, ki
mu je načeloval Nikita Hruščov (1956). Hruščovov govor, naperjen proti
Stalinu, je v Gruziji zanetil resne politične nemire s človeškimi žrtva
mi, kar se je končalo s tragičnimi dogodki 9. marca 1956. Še vedno
ni jasno, ali je šlo za politično stališče ali izraz ranjenega nacionalne
ga ponosa.
Toda kmalu po tem je na celotnem območju Sovjetske zveze nasto
pila t.i. »odjuga« (Otteppel); bobnenje možnarjev je zamenjal ritmič
ni tvist, ki ga je vrtinčilo z zahoda. Literarni proces obdobja »odju
ge« (termin Ilje Erenburga) je porodil precej drugačno sliko od tiste,
ki je opisovala predhodna desetletja sovjetskega življenja; v razme
rah politične liberalizacije so postale v gruzijskem literarnem pro
storu opazne drugačne težnje: po eni strani očitna nostalgija po Sta
linu, po drugi krepitev specifičnega modela neorealizma in – kar ni
nič manj pomembno – vzpon pisanja žensk.
Pričujoči prispevek se posveča opisovanju in analizi vseh omenje
nih tendenc.