Page 42 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 40 Andrei Terian
Univerza Luciana Blage v Sibiuju
Rekodiranje modernizma v romunski literarni kulturi
v obdobju ‘liberalnega’ komunizma
Prispevek raziskuje, kako sta romunska književnost in literarna ve
da v obdobju »liberalnega« komunizma (1964–1971) odkrili, obnovili
in predvsem rekodirali modernizem. Prispevek uporabi v ta namen
kot izhodišče za primerjavo razvoj poznega modernizma v zahodnih
književnostih (prb. 1945–1965) kot radikalne, eksperimentalne, po
gosto konceptualne in »angažirane« umetnostne smeri. V obratni
smeri pa je vzpon socialističnega realizma prekinil evolucijo moder
nizma v vseh vzhodnoevropskih književnostih; v romunski književ
nosti je zavračanje modernizma, denimo, med letoma 1956 in 1958
spodbudilo več intenzivnih medijskih kampanj. Vendar pa je bil mo
dernizem v Romuniji, kljub tovrstnim poskusom zatrtja, v šestdese
tih letih prejšnjega stoletja rehabilitiran, in sicer na dva načina: naj
prej preko ponovnega odkrivanja modernistične tradicije romunske
medvojne literature in, drugič, preko prakticiranja in podpiranja
»neomodernistične« literature, ki se je poskušala (re)sinhronizira
ti z zahodnimi kulturami. Glavna teza pričujočega prispevka je na
slednja: če je v zahodnih književnostih pozni modernizem deloval
kot taktika oporekanja oblastem in izzivanja politične disrupcije, pa
je romunski neomodernizem deloval prej kot način legitimiziranja
družbene kohezije in, natančneje, poststalinističnega ideološkega
sistema; kljub temu, da je bil neomodernizem sprva sprejet kot sub
verzivno orodje (t.j. kot orožje proti socialističnemu realizmu), je
njegovo rekodiranje v »humanističnih« in povsem »estetskih« tonih
kmalu zadušilo njegov politični in ideološki potencial.
Univerza Luciana Blage v Sibiuju
Rekodiranje modernizma v romunski literarni kulturi
v obdobju ‘liberalnega’ komunizma
Prispevek raziskuje, kako sta romunska književnost in literarna ve
da v obdobju »liberalnega« komunizma (1964–1971) odkrili, obnovili
in predvsem rekodirali modernizem. Prispevek uporabi v ta namen
kot izhodišče za primerjavo razvoj poznega modernizma v zahodnih
književnostih (prb. 1945–1965) kot radikalne, eksperimentalne, po
gosto konceptualne in »angažirane« umetnostne smeri. V obratni
smeri pa je vzpon socialističnega realizma prekinil evolucijo moder
nizma v vseh vzhodnoevropskih književnostih; v romunski književ
nosti je zavračanje modernizma, denimo, med letoma 1956 in 1958
spodbudilo več intenzivnih medijskih kampanj. Vendar pa je bil mo
dernizem v Romuniji, kljub tovrstnim poskusom zatrtja, v šestdese
tih letih prejšnjega stoletja rehabilitiran, in sicer na dva načina: naj
prej preko ponovnega odkrivanja modernistične tradicije romunske
medvojne literature in, drugič, preko prakticiranja in podpiranja
»neomodernistične« literature, ki se je poskušala (re)sinhronizira
ti z zahodnimi kulturami. Glavna teza pričujočega prispevka je na
slednja: če je v zahodnih književnostih pozni modernizem deloval
kot taktika oporekanja oblastem in izzivanja politične disrupcije, pa
je romunski neomodernizem deloval prej kot način legitimiziranja
družbene kohezije in, natančneje, poststalinističnega ideološkega
sistema; kljub temu, da je bil neomodernizem sprva sprejet kot sub
verzivno orodje (t.j. kot orožje proti socialističnemu realizmu), je
njegovo rekodiranje v »humanističnih« in povsem »estetskih« tonih
kmalu zadušilo njegov politični in ideološki potencial.
