Page 28 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
Whittemore in Knafl (2005, 547) opisujeta metodo kot »najširši
način pregleda raziskovalnih metod, ki omogočajo sočasno vključitev
eksperimentalnih in neeksperimentalnih raziskav z namenom celovitega
razumevanja pojava. Integrativni pregledi lahko kombinirajo podatke iz
teoretične kot tudi iz empirične literature.«
Integrativni pregled literature je raziskovalna metoda, s pomočjo
katere pregledujemo, kritično analiziramo in sintetiziramo literaturo
v okviru določene teme na integrativen način z namenom generira-
nja novih konceptov ter stališč o njej (Toracco 2005, 356). Uporablja
se v raziskovanju določenega področja v dveh primerih (Toracco 2005,
357):
– prvič: omenjena metoda se uporablja za raziskavo področja, na
katerem je bilo opravljenih že veliko raziskav. Pomen takšnega
28 pregleda je osvojiti novo razumevanje ter ponovno preoblikovati
dosedanje modele ali koncepte;
– v drugem primeru se metoda uporablja za raziskavo novega pod-
ročja, kar pomeni, da je bilo opravljenih malo raziskav. Na tak-
šen način lahko celovito pregledamo, kaj je bilo doslej narejeno
na tem področju, npr. s sintezo dosedanjih rezultatov raziskav.
Ker je obravnavano področje relativno novo, je namen celovitega pre-
gleda literature raje oblikovanje novih modelov ali konceptov kot pa nji-
hovo preoblikovanje.
Prednosti integrativnega pregleda literature so:
– omogoča celovit pregled literature z izbranega področja,
– v pregled lahko vključimo kvalitativne in empirične študije,
– omogoča zasnovo novih modelov ali konceptov oziroma preobli-
kovanje obstoječih;
medtem ko so slabosti naslednje:
– zahteva veliko časa in napora,
– zahteva dostop do izbrane literature, ki je tudi plačljiva,
– zahteva zelo visoko stopnjo strokovnosti in raziskovalnih veščin
kot tudi natančnosti.
Zbiranje in urejanje podatkov v prvem delu raziskave
Podatke smo iskali preko akademskih informacijskih spletnih virov, tj.
podatkovnih baz JSTOR, ScienceDirect in ProQuest, ter založb Emerald
in Wiley-Blackwell.
Whittemore in Knafl (2005, 547) opisujeta metodo kot »najširši
način pregleda raziskovalnih metod, ki omogočajo sočasno vključitev
eksperimentalnih in neeksperimentalnih raziskav z namenom celovitega
razumevanja pojava. Integrativni pregledi lahko kombinirajo podatke iz
teoretične kot tudi iz empirične literature.«
Integrativni pregled literature je raziskovalna metoda, s pomočjo
katere pregledujemo, kritično analiziramo in sintetiziramo literaturo
v okviru določene teme na integrativen način z namenom generira-
nja novih konceptov ter stališč o njej (Toracco 2005, 356). Uporablja
se v raziskovanju določenega področja v dveh primerih (Toracco 2005,
357):
– prvič: omenjena metoda se uporablja za raziskavo področja, na
katerem je bilo opravljenih že veliko raziskav. Pomen takšnega
28 pregleda je osvojiti novo razumevanje ter ponovno preoblikovati
dosedanje modele ali koncepte;
– v drugem primeru se metoda uporablja za raziskavo novega pod-
ročja, kar pomeni, da je bilo opravljenih malo raziskav. Na tak-
šen način lahko celovito pregledamo, kaj je bilo doslej narejeno
na tem področju, npr. s sintezo dosedanjih rezultatov raziskav.
Ker je obravnavano področje relativno novo, je namen celovitega pre-
gleda literature raje oblikovanje novih modelov ali konceptov kot pa nji-
hovo preoblikovanje.
Prednosti integrativnega pregleda literature so:
– omogoča celovit pregled literature z izbranega področja,
– v pregled lahko vključimo kvalitativne in empirične študije,
– omogoča zasnovo novih modelov ali konceptov oziroma preobli-
kovanje obstoječih;
medtem ko so slabosti naslednje:
– zahteva veliko časa in napora,
– zahteva dostop do izbrane literature, ki je tudi plačljiva,
– zahteva zelo visoko stopnjo strokovnosti in raziskovalnih veščin
kot tudi natančnosti.
Zbiranje in urejanje podatkov v prvem delu raziskave
Podatke smo iskali preko akademskih informacijskih spletnih virov, tj.
podatkovnih baz JSTOR, ScienceDirect in ProQuest, ter založb Emerald
in Wiley-Blackwell.
