Page 24 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
žnostmi in razvojem novih (Jarzabkowski, Le in Van de Ven 2013, 248).
Različni tipi dualnosti niso povsem medsebojno neodvisni, saj med nji-
mi obstajajo sistemske povezave. Kot navajata Smith in Lewis (2011, 389),
lahko dualnosti izvajanja spodbudijo napetosti znotraj dualnosti učenja,
v drugem primeru pa se dualnosti izvajanja in dualnosti pripadnosti po-
javijo istočasno kot rezultat konflikta med nasprotujočimi si cilji in iden-
titeto organizacije.
Nobenega popisa dualnosti pa ne moremo jemati kot končnega. Kot
navajajo Kaminska-Labbe, McKelvey in Thomas (2005), se dualnosti raz-
likujejo in nastanejo zaradi različnih vzrokov, ki so lahko materialni, for-
malni, ekonomski in končni, kot jih je v svojih delih opredelil že Aristo-
tel. Dualnost, ki zadnja leta vzbuja največ pozornosti pri raziskovalcih in
24 teoretikih managementa, pa je dualnost izrabljanje nasproti raziskovanje
(Rusjan Figelj in Biloslavo 2015, 248) – to je trenutno najpogosteje obrav-
navana dualnost v organizaciji, zato jo bomo v nadaljevanju na kratko
predstavili.1
Dualnosti izrabljanje nasproti raziskovanje predstavlja izrabljanje ob-
stoječih temeljnih zmožnosti in raziskovanje novih temeljnih zmožnos-
ti (March 1991). Levinthal in March (1993) sta slednje predstavila tako-
le: »/O/snovni problem, s katerim se srečujejo v organizaciji, je, da dovolj
dobro izkoristijo sedanje zmožnosti, da bi si zagotovili kratkoročno spo-
sobnost preživetja, in hkrati posvetijo dovolj energije raziskovanju no-
vih zmožnosti, da bi si zagotovili svojo prihodnost«. Obstoječe temeljne
zmožnosti predstavljajo vir današnje konkurenčne prednosti organizaci-
je, ki ji omogoča preživetje in ustvarjanje dodane vrednosti. Izrabljanje
obstoječih temeljnih zmožnosti se vrši skozi kratkoročno (sprotno) poli-
tiko organizacije z izvajanjem tržnih programov. Vendar ima vsaka zmož
nost svoj življenjski cikel, kar posledično pomeni, da se današnja konku-
renčna prednost lahko spremeni v jutrišnjo nekonkurenčnost. Prav zato
je nujno, da management sočasno izvaja tudi dejavnosti v okviru razisko-
vanja novih temeljnih zmožnosti organizacije za čas, ko se bodo sedanje
temeljne zmožnosti iztekle. Težave pa je v tem, da razvoj novih temelj-
nih zmožnosti za organizacijo bolj kot ne predstavlja na kratek rok tvega-
no investicijo oz. strošek, ki se lahko nekaterim zdi neupravičen. Vendar
so tovrstne dejavnosti nujne, da organizacija v sprotni politiki ne obstane
brez prave razvojne perspektive.
1 Bralcu, ki ga zanima podrobnejši opis različnih dualnosti, priporočamo v branje doktorsko diser
tacijo Rusjana (2017).
žnostmi in razvojem novih (Jarzabkowski, Le in Van de Ven 2013, 248).
Različni tipi dualnosti niso povsem medsebojno neodvisni, saj med nji-
mi obstajajo sistemske povezave. Kot navajata Smith in Lewis (2011, 389),
lahko dualnosti izvajanja spodbudijo napetosti znotraj dualnosti učenja,
v drugem primeru pa se dualnosti izvajanja in dualnosti pripadnosti po-
javijo istočasno kot rezultat konflikta med nasprotujočimi si cilji in iden-
titeto organizacije.
Nobenega popisa dualnosti pa ne moremo jemati kot končnega. Kot
navajajo Kaminska-Labbe, McKelvey in Thomas (2005), se dualnosti raz-
likujejo in nastanejo zaradi različnih vzrokov, ki so lahko materialni, for-
malni, ekonomski in končni, kot jih je v svojih delih opredelil že Aristo-
tel. Dualnost, ki zadnja leta vzbuja največ pozornosti pri raziskovalcih in
24 teoretikih managementa, pa je dualnost izrabljanje nasproti raziskovanje
(Rusjan Figelj in Biloslavo 2015, 248) – to je trenutno najpogosteje obrav-
navana dualnost v organizaciji, zato jo bomo v nadaljevanju na kratko
predstavili.1
Dualnosti izrabljanje nasproti raziskovanje predstavlja izrabljanje ob-
stoječih temeljnih zmožnosti in raziskovanje novih temeljnih zmožnos-
ti (March 1991). Levinthal in March (1993) sta slednje predstavila tako-
le: »/O/snovni problem, s katerim se srečujejo v organizaciji, je, da dovolj
dobro izkoristijo sedanje zmožnosti, da bi si zagotovili kratkoročno spo-
sobnost preživetja, in hkrati posvetijo dovolj energije raziskovanju no-
vih zmožnosti, da bi si zagotovili svojo prihodnost«. Obstoječe temeljne
zmožnosti predstavljajo vir današnje konkurenčne prednosti organizaci-
je, ki ji omogoča preživetje in ustvarjanje dodane vrednosti. Izrabljanje
obstoječih temeljnih zmožnosti se vrši skozi kratkoročno (sprotno) poli-
tiko organizacije z izvajanjem tržnih programov. Vendar ima vsaka zmož
nost svoj življenjski cikel, kar posledično pomeni, da se današnja konku-
renčna prednost lahko spremeni v jutrišnjo nekonkurenčnost. Prav zato
je nujno, da management sočasno izvaja tudi dejavnosti v okviru razisko-
vanja novih temeljnih zmožnosti organizacije za čas, ko se bodo sedanje
temeljne zmožnosti iztekle. Težave pa je v tem, da razvoj novih temelj-
nih zmožnosti za organizacijo bolj kot ne predstavlja na kratek rok tvega-
no investicijo oz. strošek, ki se lahko nekaterim zdi neupravičen. Vendar
so tovrstne dejavnosti nujne, da organizacija v sprotni politiki ne obstane
brez prave razvojne perspektive.
1 Bralcu, ki ga zanima podrobnejši opis različnih dualnosti, priporočamo v branje doktorsko diser
tacijo Rusjana (2017).
