Page 216 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 216
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
minjajočih se form, stilov in aktiven element v vsakodnevnih taksonomi-
jah prakse in statusa profesionalnega novinarstva (Rowe 2011: 463).
Spletni mediji niso prispevali le k spremembam medijskih industrij,
ampak tudi medijskih občinstev na globalni, nacionalni in lokalni ravni.
Ob tem ostaja odprta dilema, ali sta lahko klasičen tisk in njegovo bral-
stvo ponovno izumljena na digitalni platformi. Raziskovalki Eli Skogerbø
in Marte Winsvold sta opravili raziskavo razmerja med lokalnimi časopi-
si in njihovimi bralci na Norveškem. Izhajali sta iz predpostavke, da ima-
jo lokalni časopisi tri glavne družbene in kulturne vloge: prvič, so glavni
medijski viri informacij o dogodkih in zadevah na lokalni ravni; drugič,
so mediatorji kulturnih identitet v lokalnem okolju; in tretjič, so specifič-
ne arene družbenega in političnega diskurza v lokalnih skupnostih, ki so
jim namenjeni. Norveški raziskovalki je tako zanimalo, ali tiskani in splet-
ni časopisi zapolnjujejo omenjene tri vloge do enake mere oziroma na enak
način. Da bi se približali temu odgovoru, sta si postavili tri raziskovalna
podvprašanja: prvič, kako so novi bralski vzorci spremenili vlogo lokalnih
časopisov kot vira informacij; drugič, kako se lokalna identiteta povezuje
z rabami tiskanih in spletnih izdaj lokalnih časopisov; in tretjič, ali spletni
časopisi izzivajo oziroma nadomeščajo položaj tiskanih kot prizorišč jav-
nega političnega diskurza in debate. Čeprav so mlajše generacije pretežno
prešle na splet, njune ugotovitve nakazujejo, da vendarle obstajajo družbe-
ne in kulturne razlike med skupinami bralcev, katerih prehod od tiska k
spletu predstavlja tvegano strategijo in negotovo usodo za lokalne časopi-
se. Omenjena študija primera ni zanimiva le z vidika kvalitativno zbranih
podatkov (v obliki polstrukturiranih intervjujev) in izpeljanih ugotovitev,
temveč tudi zaradi tega, ker norveška medijska scena velja za pravi medij-
ski laboratorij na področju preučevanja spletnih medijev, zlasti spletnih ča-
sopisov. Norveška ima zelo diferencirano medijsko pokrajino, visoko stop-
njo branosti časopisov, ubikvitaren dostop do interneta in velik delež rabe
interneta. Tekma za medijska občinstva je zato izjemna. Skoraj vsi tradicio-
nalni mediji obratujejo tudi na spletu. Poleg tega obstaja izjemno razvita
mreža lokalnih časopisov, ki tekmujejo za pozornost bralcev z regionalni-
mi časopisi, nacionalnimi tabloidi, regionalnimi radijskimi in televizijski-
mi postajami.
Vprašanje rab tiskanih in spletnih naklad časopisov je povezano s šir-
šo zgodbo medijskih sprememb, ki vključujejo konvergenco, globalizacijo
in deteritorializacijo medijev. Zaradi tega se od lokalnih časopisov priča-
kuje še izdatnejšo skrb, da divergirajo (v smislu odmika od logike delovan-
216
minjajočih se form, stilov in aktiven element v vsakodnevnih taksonomi-
jah prakse in statusa profesionalnega novinarstva (Rowe 2011: 463).
Spletni mediji niso prispevali le k spremembam medijskih industrij,
ampak tudi medijskih občinstev na globalni, nacionalni in lokalni ravni.
Ob tem ostaja odprta dilema, ali sta lahko klasičen tisk in njegovo bral-
stvo ponovno izumljena na digitalni platformi. Raziskovalki Eli Skogerbø
in Marte Winsvold sta opravili raziskavo razmerja med lokalnimi časopi-
si in njihovimi bralci na Norveškem. Izhajali sta iz predpostavke, da ima-
jo lokalni časopisi tri glavne družbene in kulturne vloge: prvič, so glavni
medijski viri informacij o dogodkih in zadevah na lokalni ravni; drugič,
so mediatorji kulturnih identitet v lokalnem okolju; in tretjič, so specifič-
ne arene družbenega in političnega diskurza v lokalnih skupnostih, ki so
jim namenjeni. Norveški raziskovalki je tako zanimalo, ali tiskani in splet-
ni časopisi zapolnjujejo omenjene tri vloge do enake mere oziroma na enak
način. Da bi se približali temu odgovoru, sta si postavili tri raziskovalna
podvprašanja: prvič, kako so novi bralski vzorci spremenili vlogo lokalnih
časopisov kot vira informacij; drugič, kako se lokalna identiteta povezuje
z rabami tiskanih in spletnih izdaj lokalnih časopisov; in tretjič, ali spletni
časopisi izzivajo oziroma nadomeščajo položaj tiskanih kot prizorišč jav-
nega političnega diskurza in debate. Čeprav so mlajše generacije pretežno
prešle na splet, njune ugotovitve nakazujejo, da vendarle obstajajo družbe-
ne in kulturne razlike med skupinami bralcev, katerih prehod od tiska k
spletu predstavlja tvegano strategijo in negotovo usodo za lokalne časopi-
se. Omenjena študija primera ni zanimiva le z vidika kvalitativno zbranih
podatkov (v obliki polstrukturiranih intervjujev) in izpeljanih ugotovitev,
temveč tudi zaradi tega, ker norveška medijska scena velja za pravi medij-
ski laboratorij na področju preučevanja spletnih medijev, zlasti spletnih ča-
sopisov. Norveška ima zelo diferencirano medijsko pokrajino, visoko stop-
njo branosti časopisov, ubikvitaren dostop do interneta in velik delež rabe
interneta. Tekma za medijska občinstva je zato izjemna. Skoraj vsi tradicio-
nalni mediji obratujejo tudi na spletu. Poleg tega obstaja izjemno razvita
mreža lokalnih časopisov, ki tekmujejo za pozornost bralcev z regionalni-
mi časopisi, nacionalnimi tabloidi, regionalnimi radijskimi in televizijski-
mi postajami.
Vprašanje rab tiskanih in spletnih naklad časopisov je povezano s šir-
šo zgodbo medijskih sprememb, ki vključujejo konvergenco, globalizacijo
in deteritorializacijo medijev. Zaradi tega se od lokalnih časopisov priča-
kuje še izdatnejšo skrb, da divergirajo (v smislu odmika od logike delovan-
216
