Page 214 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 214
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ti. Independent se je v tem času začel promovirati pod sloganom »isti časo-
pis, drugačna oblika«, medtem ko je Rupert Murdoch Ameriškemu zdru-
ženju časopisnih urednikov (American Society of Newspaper Editors) leta
2005 razlagal:
Pri londonskem The Timesu se je pred nedavnim padec prodaje
časopisa nemudoma preobrnil, ko smo prešli iz broadsheet obli-
ke k temu, kar imenujemo naša »kompaktna« izdaja. Skoraj leto
dni smo bralcem ponujali obe različici: isti časopis, enake zgodbe,
samo drugačna oblika. In bralci so z navdušenjem izbrali kom-
paktno izdajo kot bolj priročno. To je naš primer tega, da smo
prisluhnili temu, kaj si naši bralci želijo, in nato razburili stoletja
staro tradicijo, da bi jim dali točno to, kar so iskali. In to smo do-
segli, ne da bi morali delati kompromise okrog kakovosti našega
izdelka. (News Corporation, 2005, v: Rowe 2011: 459)
Rowe ta proces transformacije časopisja opisuje kot dvojni obrat: časo-
pis se je spremenil ob znatnih stroških in zaradi jasnih razlogov (ekonom-
ski potencial in povečana profitabilnost časopisa s pridobitvijo novega bral-
stva), toda poskuša balansirati obstoječe bralstvo tako, da so modifikacije
minimalne, četudi se z njimi namiguje na novo potencialno bralstvo.
Rowe pri svoji raziskavi oriše etnografijo, v kateri pokaže, kako no-
vinarji in uredniki reflektirajo te spremembe, kaj je zanje širokolistni in
kaj tabloidni format in kakšne vrednostno podkovane pomene imponira-
ta pri njih. Tako neki starejši novinar Ivan tabloid opiše: »Gre za krajše
strani, različno dolžino stolpcev, manjši format. To pomeni, da iščete krajše
zgodbe, krajše stavke, in nato potemtakem tudi različen način upovedovanja
zgodb.« Ivan denimo poudari, da broadsheet in tabloid formati nikoli ne
morejo biti zgolj »same newspaper, same stories, just different sizes«, saj
meni, da prav sama časopisna forma terja tudi različne forme žurnalistič-
ne prakse. Rowe tako sklene, da s to transformacijo tradicionalno rivalstvo
med broadsheet časopisi in tabloidi polagoma bledi, saj se zdi, da je tisto,
kar jih združuje, bolj pomembno od tistega, kar jih razločuje (žurnalistič-
na organizacija, pristop in vsebina). Spekter interneta in raznih oblik kon-
vergiranih medijev je zasenčil razkol na relaciji broadsheet – tabloid (Rowe
2011: 459–461). Problem, na katerega Rowe opozori, je, da se koncept tabloi-
da prikrade časopisom povsem na neimenovan način, s čimer se želi umet-
no zmanjšati stigmatizacijo, ki jo dosežejo, da rezultate tabloidizacije po-
spremijo z izrazi »compact« in »convenient«.
214
ti. Independent se je v tem času začel promovirati pod sloganom »isti časo-
pis, drugačna oblika«, medtem ko je Rupert Murdoch Ameriškemu zdru-
ženju časopisnih urednikov (American Society of Newspaper Editors) leta
2005 razlagal:
Pri londonskem The Timesu se je pred nedavnim padec prodaje
časopisa nemudoma preobrnil, ko smo prešli iz broadsheet obli-
ke k temu, kar imenujemo naša »kompaktna« izdaja. Skoraj leto
dni smo bralcem ponujali obe različici: isti časopis, enake zgodbe,
samo drugačna oblika. In bralci so z navdušenjem izbrali kom-
paktno izdajo kot bolj priročno. To je naš primer tega, da smo
prisluhnili temu, kaj si naši bralci želijo, in nato razburili stoletja
staro tradicijo, da bi jim dali točno to, kar so iskali. In to smo do-
segli, ne da bi morali delati kompromise okrog kakovosti našega
izdelka. (News Corporation, 2005, v: Rowe 2011: 459)
Rowe ta proces transformacije časopisja opisuje kot dvojni obrat: časo-
pis se je spremenil ob znatnih stroških in zaradi jasnih razlogov (ekonom-
ski potencial in povečana profitabilnost časopisa s pridobitvijo novega bral-
stva), toda poskuša balansirati obstoječe bralstvo tako, da so modifikacije
minimalne, četudi se z njimi namiguje na novo potencialno bralstvo.
Rowe pri svoji raziskavi oriše etnografijo, v kateri pokaže, kako no-
vinarji in uredniki reflektirajo te spremembe, kaj je zanje širokolistni in
kaj tabloidni format in kakšne vrednostno podkovane pomene imponira-
ta pri njih. Tako neki starejši novinar Ivan tabloid opiše: »Gre za krajše
strani, različno dolžino stolpcev, manjši format. To pomeni, da iščete krajše
zgodbe, krajše stavke, in nato potemtakem tudi različen način upovedovanja
zgodb.« Ivan denimo poudari, da broadsheet in tabloid formati nikoli ne
morejo biti zgolj »same newspaper, same stories, just different sizes«, saj
meni, da prav sama časopisna forma terja tudi različne forme žurnalistič-
ne prakse. Rowe tako sklene, da s to transformacijo tradicionalno rivalstvo
med broadsheet časopisi in tabloidi polagoma bledi, saj se zdi, da je tisto,
kar jih združuje, bolj pomembno od tistega, kar jih razločuje (žurnalistič-
na organizacija, pristop in vsebina). Spekter interneta in raznih oblik kon-
vergiranih medijev je zasenčil razkol na relaciji broadsheet – tabloid (Rowe
2011: 459–461). Problem, na katerega Rowe opozori, je, da se koncept tabloi-
da prikrade časopisom povsem na neimenovan način, s čimer se želi umet-
no zmanjšati stigmatizacijo, ki jo dosežejo, da rezultate tabloidizacije po-
spremijo z izrazi »compact« in »convenient«.
214
