Page 218 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 218
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ja nacionalnih in globalnih medijev) in se diverzificirajo (v smislu inova-
tivnih sprememb novinarstva in tipov medijskih vsebin). Norveški primer
kaže, da so lokalni mediji lahko priljubljeni in uspešni ob predpostav-
ki diferenciacije regionalnih razlik, ki lahko prevladajo nad čedalje večj-
im izenačevanjem učinkov medijske globalizacije. Prav tako se lahko te-
ritorialne identitete časopisov kosajo s popularno hipotezo glokalizacije,
saj so opolnomočene lokalne identete medijev pogostokrat prav rezul-
tat povečane globalizacije medijev. Lokalni spletni časopisi, ki eliminira-
jo razdalje in kompresirajo lokalno časovnost in prostorskost, lahko ima-
jo revalorizacijske učinke lokalnosti. Upoštevajoč glokalizacijo se lokalni
časopisi pojavljajo nekje vmes med procesi reteritorializacije in relokaliza-
cije. Revalorizacija lokalnega lokalnim in regionalnim časopisom prinaša
pomembne priložnosti, če reinvencijo in okrepitev lokalnega novinarstva
spremljajo povečani potenciali za prakticiranje državljanskega novinarstva
(civic journalism). Norveški uspeh lokalnih in regionalnih časopisov je po-
vezan z njihovo specializacijo in kultivacijo lokalnega novinarstva kot niš-
nega produkta, namenjenega lokalnim občinstvom in oglaševalcem. Poleg
tega se je izkazalo, da so norveški lokalni mediji po zaslugi kultiviranega
nišnega novinarstva postali pomemben komunikacijski kanal ne le za lo-
kalne, temveč tudi za tamkajšnje nacionalne družbene in politične akterje
(Skogerbø in Winsvold 2011: 214–215).
Toda spletni mediji vendarle zadevo nekoliko bolj komplicirajo na rav-
ni vseh treh vlog. Z vidika virov informacij bi pričakovali, da tiskani časo-
pisi ostanejo glavni vir informacij, saj po številnih raziskavah zagotavlja-
jo svojim bralcem več poglobljenih novic kakor spletni časopisi. Ob tem se
poraja vprašanje, ali spletni časopisi nadomeščajo ali dopolnjujejo tiskane
različice na ravni virov informacij; in nadalje, ali je distribucija informacij
prizadeta zaradi spremenjenega bralstva, tj. bralstva, ki se je preobrazilo v
uporabnike spletnih novic. Nedavne raziskave so pokazale, da imajo splet-
ni in tiskani časopisi različne značilnosti v smislu dostopnosti, cene, digi-
talne kompetence in medijskih navad, a tudi privlačijo različno občinstvo,
upoštevajoč starost, spol, izobrazbo in dohodek. Te razlike so privedle do
t. i. digitalne delitve (digital divide) občinstev, za katero se zdi, da se ujema
z že obstoječo vrzeljo med tistimi, ki berejo, in tistimi, ki ne berejo tiska-
nih časopisov. Aplikacija teh uvidov na primer spletnih medijev postavl-
ja domnevo o tem, da bralci spletnih časopisov prej jačajo kakor izravna-
vajo digitalne delitve, komunikacijske ločitve in informacijske vrzeli, saj se
pričakuje, da bodo bolj odzivni in dosegljivi za etablirano časopisno ob-
218
ja nacionalnih in globalnih medijev) in se diverzificirajo (v smislu inova-
tivnih sprememb novinarstva in tipov medijskih vsebin). Norveški primer
kaže, da so lokalni mediji lahko priljubljeni in uspešni ob predpostav-
ki diferenciacije regionalnih razlik, ki lahko prevladajo nad čedalje večj-
im izenačevanjem učinkov medijske globalizacije. Prav tako se lahko te-
ritorialne identitete časopisov kosajo s popularno hipotezo glokalizacije,
saj so opolnomočene lokalne identete medijev pogostokrat prav rezul-
tat povečane globalizacije medijev. Lokalni spletni časopisi, ki eliminira-
jo razdalje in kompresirajo lokalno časovnost in prostorskost, lahko ima-
jo revalorizacijske učinke lokalnosti. Upoštevajoč glokalizacijo se lokalni
časopisi pojavljajo nekje vmes med procesi reteritorializacije in relokaliza-
cije. Revalorizacija lokalnega lokalnim in regionalnim časopisom prinaša
pomembne priložnosti, če reinvencijo in okrepitev lokalnega novinarstva
spremljajo povečani potenciali za prakticiranje državljanskega novinarstva
(civic journalism). Norveški uspeh lokalnih in regionalnih časopisov je po-
vezan z njihovo specializacijo in kultivacijo lokalnega novinarstva kot niš-
nega produkta, namenjenega lokalnim občinstvom in oglaševalcem. Poleg
tega se je izkazalo, da so norveški lokalni mediji po zaslugi kultiviranega
nišnega novinarstva postali pomemben komunikacijski kanal ne le za lo-
kalne, temveč tudi za tamkajšnje nacionalne družbene in politične akterje
(Skogerbø in Winsvold 2011: 214–215).
Toda spletni mediji vendarle zadevo nekoliko bolj komplicirajo na rav-
ni vseh treh vlog. Z vidika virov informacij bi pričakovali, da tiskani časo-
pisi ostanejo glavni vir informacij, saj po številnih raziskavah zagotavlja-
jo svojim bralcem več poglobljenih novic kakor spletni časopisi. Ob tem se
poraja vprašanje, ali spletni časopisi nadomeščajo ali dopolnjujejo tiskane
različice na ravni virov informacij; in nadalje, ali je distribucija informacij
prizadeta zaradi spremenjenega bralstva, tj. bralstva, ki se je preobrazilo v
uporabnike spletnih novic. Nedavne raziskave so pokazale, da imajo splet-
ni in tiskani časopisi različne značilnosti v smislu dostopnosti, cene, digi-
talne kompetence in medijskih navad, a tudi privlačijo različno občinstvo,
upoštevajoč starost, spol, izobrazbo in dohodek. Te razlike so privedle do
t. i. digitalne delitve (digital divide) občinstev, za katero se zdi, da se ujema
z že obstoječo vrzeljo med tistimi, ki berejo, in tistimi, ki ne berejo tiska-
nih časopisov. Aplikacija teh uvidov na primer spletnih medijev postavl-
ja domnevo o tem, da bralci spletnih časopisov prej jačajo kakor izravna-
vajo digitalne delitve, komunikacijske ločitve in informacijske vrzeli, saj se
pričakuje, da bodo bolj odzivni in dosegljivi za etablirano časopisno ob-
218
