Page 219 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 219
časopis in njegovi bralci ...
činstvo. Z vidika mediatorstva kulture in identitete se predvideva korela-
cija med branjem lokalnega časopisa in bralčevo identifikacijo z lokalnim
oziroma njegovo navezanostjo na lokaliteto, ki jo pokriva lokalni časopis.
Toda: ali vemo, kako prehod od teritorialnih k deteritorialnim medijem
vpliva na oblikovanje identitete lokalnega državljana; pa tudi, ali se da zve-
zo med navezanostjo na neki lokalni prostor in konzumiranjem lokalnih
novic prenesti iz tiskanih platform na spletne. Glavna potencialno konku-
renčna hipoteza bi bila, da so spletni mediji v nasprotju s tiskanimi, ki so
dostopni in distribuirani v dokaj opredeljenem prostoru, docela deterito-
rializirani. Rezultat tega naj bi bil, da so uporabniki spletnih medijev manj
vezani na lokalnost kakor bralci tiskanih medijev. Po drugi strani se ponu-
ja alternativna razlaga: uporabniki spletnih lokalnih časopisov lahko imajo
prav tako močan občutek navezanosti na določeno lokaliteto, saj to doka-
zuje že sam njihov interes za spletne lokalne novice. Podoben hipostaziran
zaplet je pri razumevanju lokalnih časopisov kot aren lokalne javne sfere.
Glede na to, da se medijska občinstva selijo na splet, bi predpostavljali, da
bi ta situacija morala povzročiti določeno fragmentacijo aren političnega
diskurza in ločitev skupnega družbenega prostora. Alternativno branje si-
tuacije bi bilo: položaj tiskanih časopisov je v lokalnih javnih sferah globo-
ko zakoreninjen in težko spremenljiv, kar bi moralo voditi do pričakovan-
ja, da bo še naprej ostal ključen. Po tem scenariju naj bi spletni časopisi bili
le alternativni kanali plasiranja in kreiranja javnega diskurza, nikakor pa
osrednji kanali (Skogerbø in Winsvold 2011: 216–217).
Ugotovitve omenjene norveške študije morda ne dajo vseh pritrdilnih
odgovorov na pravkar zastavljene domneve in vnaprejšnje sodbe. Naj nave-
demo nekaj ključnih sklepov:
– tiskane edicije lokalnih časopisov so bolj brane od njihovih splet-
nih dvojnikov;
– manj ljudi uporablja spletne edicije kot primarni vir informacij,
je pa večina respondentov v raziskavi poudarila, da spletne edicije
uporablja bolj kot dodatek k tiskanim, ko gre za potrebo po sprot-
ni aktualizaciji novic;
– bralci tiskanih edicij in bralci spletnih edicij preferirajo različne
tipe vsebin;
– bralci, ki uporabljajo za svoj vir informacij tako tiskano kakor
spletno edicijo lokalnega časopisa, uživajo opazno višji socioeko-
nomski status kakor tisti, ki uporabljajo izključno tiskano edicijo
lokalnega časopisa;
219
činstvo. Z vidika mediatorstva kulture in identitete se predvideva korela-
cija med branjem lokalnega časopisa in bralčevo identifikacijo z lokalnim
oziroma njegovo navezanostjo na lokaliteto, ki jo pokriva lokalni časopis.
Toda: ali vemo, kako prehod od teritorialnih k deteritorialnim medijem
vpliva na oblikovanje identitete lokalnega državljana; pa tudi, ali se da zve-
zo med navezanostjo na neki lokalni prostor in konzumiranjem lokalnih
novic prenesti iz tiskanih platform na spletne. Glavna potencialno konku-
renčna hipoteza bi bila, da so spletni mediji v nasprotju s tiskanimi, ki so
dostopni in distribuirani v dokaj opredeljenem prostoru, docela deterito-
rializirani. Rezultat tega naj bi bil, da so uporabniki spletnih medijev manj
vezani na lokalnost kakor bralci tiskanih medijev. Po drugi strani se ponu-
ja alternativna razlaga: uporabniki spletnih lokalnih časopisov lahko imajo
prav tako močan občutek navezanosti na določeno lokaliteto, saj to doka-
zuje že sam njihov interes za spletne lokalne novice. Podoben hipostaziran
zaplet je pri razumevanju lokalnih časopisov kot aren lokalne javne sfere.
Glede na to, da se medijska občinstva selijo na splet, bi predpostavljali, da
bi ta situacija morala povzročiti določeno fragmentacijo aren političnega
diskurza in ločitev skupnega družbenega prostora. Alternativno branje si-
tuacije bi bilo: položaj tiskanih časopisov je v lokalnih javnih sferah globo-
ko zakoreninjen in težko spremenljiv, kar bi moralo voditi do pričakovan-
ja, da bo še naprej ostal ključen. Po tem scenariju naj bi spletni časopisi bili
le alternativni kanali plasiranja in kreiranja javnega diskurza, nikakor pa
osrednji kanali (Skogerbø in Winsvold 2011: 216–217).
Ugotovitve omenjene norveške študije morda ne dajo vseh pritrdilnih
odgovorov na pravkar zastavljene domneve in vnaprejšnje sodbe. Naj nave-
demo nekaj ključnih sklepov:
– tiskane edicije lokalnih časopisov so bolj brane od njihovih splet-
nih dvojnikov;
– manj ljudi uporablja spletne edicije kot primarni vir informacij,
je pa večina respondentov v raziskavi poudarila, da spletne edicije
uporablja bolj kot dodatek k tiskanim, ko gre za potrebo po sprot-
ni aktualizaciji novic;
– bralci tiskanih edicij in bralci spletnih edicij preferirajo različne
tipe vsebin;
– bralci, ki uporabljajo za svoj vir informacij tako tiskano kakor
spletno edicijo lokalnega časopisa, uživajo opazno višji socioeko-
nomski status kakor tisti, ki uporabljajo izključno tiskano edicijo
lokalnega časopisa;
219
