Page 220 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 220
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
– ljudje pod 40. letom starosti so manj naklonjeni branju časopisov
kakor starejše generacije, vendar ta razlika ni nujno posledica po-
manjkanja bralnih kompetenc mladih, pač pa je lahko proizvod
njihovih drugačnih bralnih preferenc;
– državljansko lokalno novinarstvo in spletni mediji, katerih vse-
bine lahko generirajo uporabniki, sta sicer privilegirani katego-
riji spletnih časopisov, vendar najdevata priljubljenost med vse-
mi starostnimi skupinami uporabnikov, kar lahko nakazuje, da
državljansko in nišno novinarstvo zmanjšujeta pomembnost sta-
rosti pri konzumaciji lokalnih časopisov;
– regionalni in lokalni časopisi so dojeti kot mediatorji teritorialne
identete oziroma pripadnosti prostoru, vendar veliko bolj od bral-
cev tiskanih edicij kakor spletnih;
– z vidika vloge lokalnih časopisov kot aren javnega diskurza in po-
litične debate spletne edicije bolj funkcionirajo kot dodatek k tis-
kani ediciji, ne kot njen nadomestek;
– lokalna javna sfera v pomembnih aspektih vzdržuje analogen
značaj v odnosu do tega, kako so tiskane in spletne edicije časopi-
sov integrirane v lokalno javno sfero.
Omenjena študija pa je odprla številne druge dileme, povezane s tem,
da tiskana in spletna platforma časopisov lahko invocirata različne rabe in
preference med bralci oziroma uporabniki, kar nakazuje, da moramo tis-
kane in spletne edicije imeti bržčas za dva različna medija. To bi namreč
potrdilo, da tiskana in spletna različica časopisa nista nadomestek drug
drugega, marveč dodatek drug drugemu. Če so takšne zaznave veljavne,
poglabljajo posledice časopisne industrije in medijskega trga v prihodnje. Z
drugimi besedami povedano, če so spletne novice komplementarne tiska-
nim časopisom, pomeni, da se časopisne hiše ne morejo zanašati na prehod
njihovih bralcev na spletno platformo, pač pa so prisiljene spletne novice
plasirati kot diverzifikacijo novinarskega produkta, ki ga prodajajo bral-
cem. Če se vrnemo k zaznavi, da so lokalne novice in lokalno novinarstvo
lahko prepoznani kot nišna produkta specifičnih ciljnih publik, potem je
produkcija spletnih lokalnih novic povsem drug produkt. Dilema, ali je
mogoče komercialno uspešno vzdrževati tako tiskane kakor tudi spletne
novice na manjših lokalnih trgih, pa ostaja izziv še za naprej. Ta norveška
študija deloma nasprotuje nekaterim drugim raziskavam, denimo študiji
Schönbacha in dr. (2005), ki argumentirajo, da spletni časopisi nadomešča-
jo tiskane različice med mladimi. Prav tako so nekatere njene ugotovitve v
220
– ljudje pod 40. letom starosti so manj naklonjeni branju časopisov
kakor starejše generacije, vendar ta razlika ni nujno posledica po-
manjkanja bralnih kompetenc mladih, pač pa je lahko proizvod
njihovih drugačnih bralnih preferenc;
– državljansko lokalno novinarstvo in spletni mediji, katerih vse-
bine lahko generirajo uporabniki, sta sicer privilegirani katego-
riji spletnih časopisov, vendar najdevata priljubljenost med vse-
mi starostnimi skupinami uporabnikov, kar lahko nakazuje, da
državljansko in nišno novinarstvo zmanjšujeta pomembnost sta-
rosti pri konzumaciji lokalnih časopisov;
– regionalni in lokalni časopisi so dojeti kot mediatorji teritorialne
identete oziroma pripadnosti prostoru, vendar veliko bolj od bral-
cev tiskanih edicij kakor spletnih;
– z vidika vloge lokalnih časopisov kot aren javnega diskurza in po-
litične debate spletne edicije bolj funkcionirajo kot dodatek k tis-
kani ediciji, ne kot njen nadomestek;
– lokalna javna sfera v pomembnih aspektih vzdržuje analogen
značaj v odnosu do tega, kako so tiskane in spletne edicije časopi-
sov integrirane v lokalno javno sfero.
Omenjena študija pa je odprla številne druge dileme, povezane s tem,
da tiskana in spletna platforma časopisov lahko invocirata različne rabe in
preference med bralci oziroma uporabniki, kar nakazuje, da moramo tis-
kane in spletne edicije imeti bržčas za dva različna medija. To bi namreč
potrdilo, da tiskana in spletna različica časopisa nista nadomestek drug
drugega, marveč dodatek drug drugemu. Če so takšne zaznave veljavne,
poglabljajo posledice časopisne industrije in medijskega trga v prihodnje. Z
drugimi besedami povedano, če so spletne novice komplementarne tiska-
nim časopisom, pomeni, da se časopisne hiše ne morejo zanašati na prehod
njihovih bralcev na spletno platformo, pač pa so prisiljene spletne novice
plasirati kot diverzifikacijo novinarskega produkta, ki ga prodajajo bral-
cem. Če se vrnemo k zaznavi, da so lokalne novice in lokalno novinarstvo
lahko prepoznani kot nišna produkta specifičnih ciljnih publik, potem je
produkcija spletnih lokalnih novic povsem drug produkt. Dilema, ali je
mogoče komercialno uspešno vzdrževati tako tiskane kakor tudi spletne
novice na manjših lokalnih trgih, pa ostaja izziv še za naprej. Ta norveška
študija deloma nasprotuje nekaterim drugim raziskavam, denimo študiji
Schönbacha in dr. (2005), ki argumentirajo, da spletni časopisi nadomešča-
jo tiskane različice med mladimi. Prav tako so nekatere njene ugotovitve v
220
