Page 223 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 223
časopis in njegovi bralci ...
strani vsak dan) in imajo prihodek od oglaševanja nižji od 50 %.
Država bi ta denar potem nakazala mediju glede na samostojno
izbiro vsakega državljana posebej.
– podpora šolam in univerzam za ustanavljanje lastnih medijev:6
Šole in univerze, tako javne kakor privatne, morajo skozi svojo
izobraževalno vlogo postati trajni vir lokalnega in nacionalnega
odgovornega novinarskega in časnikarskega dela. Potrebne so dr-
žavne in donatorske spodbude, da bi univerze imele svoje lastne
tiskane, radijske, televizijske in internetne medije, s čimer bi
omogočale pedagoško delo vrhunskim novinarjem ter časnikar-
jem, in postale živi laboratorij za digitalne inovacije ter vse obli-
ke inovativnega zbiranja, posredovanja in deljenja informacij. Biti
novinar oziroma časnikar in znati ustvarjati medije naj bi postala
temeljna državljanska pravica in dolžnost. Na ta način bi dvignili
medijsko pismenost državljanov, ki je dandanes zaradi obstoječe-
ga izobraževalnega sistema bržčas med najnižjimi vrstami pisme-
nosti v Sloveniji. (Kotnik & Bašić Hrvatin 2012)
Če smo pravkar v grobem orisali glavne ugotovitve in potencialne
rešitve za zmanjšanje čedalje večjega razkoraka med časopisno industrijo,
njenimi domnevnimi naslovniki in dejanskimi konzumenti, pa se bomo
skozi pričujočo lokalno etnografijo časopisnega in bralskega habitusa
Primorskih novic z uporabo antropoloških kvalitativnih metod, predvsem
terenskega dela, polstrukturiranih intervjujev in diskurzne analize zbrane
etnografije, spraševali o dilemah, katere medijske vsebine bodo bralci ozi-
roma bralke še pripravljeni naročati ali plačati in kaj ta izbira posledično
pomeni za družbeno poslanstvo in prihodnost tiskanih medijev v Sloveniji.
Na konkretnem primeru omenjenega časopisnega habitusa bomo orisali,
kako ustvarjalci tega medija in bralci oziroma konzumenti raznih medijev
osmišljajo problem upada branosti; kako se z njim soočajo v medijski hiši;
kakšne spremembe so uvedli, da bi povečali ali obdržali nivo branosti njih-
6 Neka ameriška raziskava je preučevala razmerje med univerzitetnimi in skupnostni-
mi časopisi in percepcijami medijske verodostojnosti mladih bralcev in ugotavljala, da
kljub vsesplošni krizi ameriške časopisne industrije obstaja segment, ki doživlja rast in
obetaven razvoj, to so univerzitetni časopisi. Oglaševalci so v teh skupnostnih časopisih
hitro prepoznali svoj novi trg in velike medijske korporacije so po hitrem postopku pri-
dobile dostop do univerzitetnih dnevnih časopisov. Glavni ugotovitvi iz te raziskave sta
bili, da so takšni alternativni časopisi lahko ustrezen forum za obveščanje in ustvarjan-
je javne sfere, predvsem pa omogočajo šolajoči se mladini, da senzibilizira svojo percep-
cijo za presojo medijske verodostojnosti (Armstrong & Collins 2009: 101–114).
223
strani vsak dan) in imajo prihodek od oglaševanja nižji od 50 %.
Država bi ta denar potem nakazala mediju glede na samostojno
izbiro vsakega državljana posebej.
– podpora šolam in univerzam za ustanavljanje lastnih medijev:6
Šole in univerze, tako javne kakor privatne, morajo skozi svojo
izobraževalno vlogo postati trajni vir lokalnega in nacionalnega
odgovornega novinarskega in časnikarskega dela. Potrebne so dr-
žavne in donatorske spodbude, da bi univerze imele svoje lastne
tiskane, radijske, televizijske in internetne medije, s čimer bi
omogočale pedagoško delo vrhunskim novinarjem ter časnikar-
jem, in postale živi laboratorij za digitalne inovacije ter vse obli-
ke inovativnega zbiranja, posredovanja in deljenja informacij. Biti
novinar oziroma časnikar in znati ustvarjati medije naj bi postala
temeljna državljanska pravica in dolžnost. Na ta način bi dvignili
medijsko pismenost državljanov, ki je dandanes zaradi obstoječe-
ga izobraževalnega sistema bržčas med najnižjimi vrstami pisme-
nosti v Sloveniji. (Kotnik & Bašić Hrvatin 2012)
Če smo pravkar v grobem orisali glavne ugotovitve in potencialne
rešitve za zmanjšanje čedalje večjega razkoraka med časopisno industrijo,
njenimi domnevnimi naslovniki in dejanskimi konzumenti, pa se bomo
skozi pričujočo lokalno etnografijo časopisnega in bralskega habitusa
Primorskih novic z uporabo antropoloških kvalitativnih metod, predvsem
terenskega dela, polstrukturiranih intervjujev in diskurzne analize zbrane
etnografije, spraševali o dilemah, katere medijske vsebine bodo bralci ozi-
roma bralke še pripravljeni naročati ali plačati in kaj ta izbira posledično
pomeni za družbeno poslanstvo in prihodnost tiskanih medijev v Sloveniji.
Na konkretnem primeru omenjenega časopisnega habitusa bomo orisali,
kako ustvarjalci tega medija in bralci oziroma konzumenti raznih medijev
osmišljajo problem upada branosti; kako se z njim soočajo v medijski hiši;
kakšne spremembe so uvedli, da bi povečali ali obdržali nivo branosti njih-
6 Neka ameriška raziskava je preučevala razmerje med univerzitetnimi in skupnostni-
mi časopisi in percepcijami medijske verodostojnosti mladih bralcev in ugotavljala, da
kljub vsesplošni krizi ameriške časopisne industrije obstaja segment, ki doživlja rast in
obetaven razvoj, to so univerzitetni časopisi. Oglaševalci so v teh skupnostnih časopisih
hitro prepoznali svoj novi trg in velike medijske korporacije so po hitrem postopku pri-
dobile dostop do univerzitetnih dnevnih časopisov. Glavni ugotovitvi iz te raziskave sta
bili, da so takšni alternativni časopisi lahko ustrezen forum za obveščanje in ustvarjan-
je javne sfere, predvsem pa omogočajo šolajoči se mladini, da senzibilizira svojo percep-
cijo za presojo medijske verodostojnosti (Armstrong & Collins 2009: 101–114).
223
