Page 24 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
strmin«, denimo, smučanje kot mitizirana invencija (problemi z izvorom
smučanja, različne verzije nacionalnih zgodovin smučanja ipd.), smučanje
kot romantična zabava (kontekst razsvetljenske Evrope, smučanje kot ro-
mantizirana zabava nacionalne skupnosti), smučanje kot tekmovalni šport
(kontekst nastanka olimpijskih iger konec 19. stoletja, razvoj tekmovalnega
smučanja v prvih desetletjih 20. stoletja), smučanje kot medijski dogodek
(mediatizacija smučanja v drugi polovici 20. stoletja), smučanje kot posel in
industrija (razvoj smuči, tehnike smučanja, športne tehnologije, turistične
industrije in smučarskih destinacij).
V pričujoči analizi bo prikazan primer družbene konstrukcije in kul-
turne transformacije smučarskega športa, podprte z znano slovensko nara-
cijo o razvojni poti smučanja od starosvetne slovenske avtohtone prakse do
paradnega televizijskega športa. Izvirnost naracije je v tem, da se predsta-
vi skozi perspektivo spektakla, saj izhaja iz predpostavke, da ima smučan-
je na Slovenskem, kljub nespornemu razponu zgodovinske, tehnološke in
kulturne transformacije, zanimivo konstanto, to je, da skozi vsa ta stoletja
slovenski skupnosti dobro služi s svojo spektakelsko funkcijo. S pomoč-
jo nekaterih analitičnih postopkov in metod, kakor so etnografska meto-
da in diskurzna ter semiotična analiza, bo prikazano, kako je smučanje na
Slovenskem že dolgo področje integrativnega spektakla, ki vključuje kom-
binacijo hipertrofiranih dogodkov, naziranj, podob in simbolov, zavitih v
kolorit nacionalnega, kakor so denimo naravna scenerija, tradicija, rekrea-
tivno zaledje, športne prireditve, medijske zgodbe, smučarski junaki in bla-
govne znamke.
Teorija spektakelske funkcije v etnografski perspektivi
Pričujočo analizo začenjamo s precej preprosto, a nekoliko nenavadno
tezo, ki trdi, da ima smučanje na Slovenskem kljub dobro dokumentirane-
mu razponu zgodovinske, tehnološke in kulturne transformacije od blo-
škega starosvetnega smučanja do sodobnega televizijskega športa vendarle
zanimivo konstanto, to je, da skozi vsa ta stoletja slovenski skupnosti dob-
ro služi s svojo spektakelsko funkcijo. Skratka, družbeno pozicijo smučanja
na Slovenskem, misleč pri tem na vse njegove rekreativne in profesionalne
oblike, tipske panožne manifestacije (denimo, alpsko, nordijsko, turno idr.
smučanje) ter ideološke oprimke na takšne elemente nacionalne kulture,
kakor so: specifične geopolitične konstelacije, raznovrstna naravna sceneri-
ja ali krajina, dediščina in tradicija, amatersko zaledje smučarskega športa,
razni tipi nacionalnega diskurza, družbene reprezentacije agonalnosti ali
24
strmin«, denimo, smučanje kot mitizirana invencija (problemi z izvorom
smučanja, različne verzije nacionalnih zgodovin smučanja ipd.), smučanje
kot romantična zabava (kontekst razsvetljenske Evrope, smučanje kot ro-
mantizirana zabava nacionalne skupnosti), smučanje kot tekmovalni šport
(kontekst nastanka olimpijskih iger konec 19. stoletja, razvoj tekmovalnega
smučanja v prvih desetletjih 20. stoletja), smučanje kot medijski dogodek
(mediatizacija smučanja v drugi polovici 20. stoletja), smučanje kot posel in
industrija (razvoj smuči, tehnike smučanja, športne tehnologije, turistične
industrije in smučarskih destinacij).
V pričujoči analizi bo prikazan primer družbene konstrukcije in kul-
turne transformacije smučarskega športa, podprte z znano slovensko nara-
cijo o razvojni poti smučanja od starosvetne slovenske avtohtone prakse do
paradnega televizijskega športa. Izvirnost naracije je v tem, da se predsta-
vi skozi perspektivo spektakla, saj izhaja iz predpostavke, da ima smučan-
je na Slovenskem, kljub nespornemu razponu zgodovinske, tehnološke in
kulturne transformacije, zanimivo konstanto, to je, da skozi vsa ta stoletja
slovenski skupnosti dobro služi s svojo spektakelsko funkcijo. S pomoč-
jo nekaterih analitičnih postopkov in metod, kakor so etnografska meto-
da in diskurzna ter semiotična analiza, bo prikazano, kako je smučanje na
Slovenskem že dolgo področje integrativnega spektakla, ki vključuje kom-
binacijo hipertrofiranih dogodkov, naziranj, podob in simbolov, zavitih v
kolorit nacionalnega, kakor so denimo naravna scenerija, tradicija, rekrea-
tivno zaledje, športne prireditve, medijske zgodbe, smučarski junaki in bla-
govne znamke.
Teorija spektakelske funkcije v etnografski perspektivi
Pričujočo analizo začenjamo s precej preprosto, a nekoliko nenavadno
tezo, ki trdi, da ima smučanje na Slovenskem kljub dobro dokumentirane-
mu razponu zgodovinske, tehnološke in kulturne transformacije od blo-
škega starosvetnega smučanja do sodobnega televizijskega športa vendarle
zanimivo konstanto, to je, da skozi vsa ta stoletja slovenski skupnosti dob-
ro služi s svojo spektakelsko funkcijo. Skratka, družbeno pozicijo smučanja
na Slovenskem, misleč pri tem na vse njegove rekreativne in profesionalne
oblike, tipske panožne manifestacije (denimo, alpsko, nordijsko, turno idr.
smučanje) ter ideološke oprimke na takšne elemente nacionalne kulture,
kakor so: specifične geopolitične konstelacije, raznovrstna naravna sceneri-
ja ali krajina, dediščina in tradicija, amatersko zaledje smučarskega športa,
razni tipi nacionalnega diskurza, družbene reprezentacije agonalnosti ali
24
