Page 23 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
terapije, rehabilitacije, smučarske tehnike, razvoja smučarske industrije in
tehnologije, snežne podlage, smučarskega turizma in podobno (Fritschy &
Steadman & Leach 1994; Müller in dr. 1997; Horek & Spitaler 2003; Yacenda
1992; Lind & Sanders 1996; Howe 2001). Večina te »naučiti-se-smučati« litera-
ture se ukvarja s tako imenovanim know-how aspektom smučarskega ima-
ginarija, medtem ko družbeni in kulturni aspekti smučarske športne veščine
ostajajo v ozadju. Ta prispevek skuša razširiti te meje in raziskovalne intere-
se na način, da smučanje postavi, rečeno s Pierrom Bourdieujem, v kulturno
polje (Bourdieu 1978; 2002b), upoštevajoč njegove družbene institucije, kate-
gorije in kontekste, in tako v sicer to široko in eklektično športno polje vne-
sti antropološki pogled. Tradicionalno so antropologi na šport praviloma
gledali kakor na nekaj, kar je zunaj njihovih akademskih projektov in »an-
tropoloških lokacij« (Gupta & Ferguson 1997). Ker so antropologi nekoč zlas-
ti obiskovali tako imenovane »daljne dežele« in simbolno različne, tuje, ne-
zahodne kulture, je razumljivo, da jim moderni zahodni šport ni ravno stal
na poti kot njihov potencialni teren. Čeravno je antropologija šport začela
prepoznavati kot svoj predmet preučevanja z določeno zamudo, danes vemo,
da lahko prav antropologija pomembno prispeva k izvirnemu in svežemu
razumevanju športnih praks, katerih družbeni smisel in pomen sta lahko
docela dojeta šele, ko jih lociramo na podlagi etnografske izkušnje. Pojav
nekaj antropoloških monografij in člankov na temo športa v zadnjem času
(Blanchard 1995; Sands 1999; posebna številka revije The Australian Journal
of Anthropology na temo »Antropologije in športa« leta 2002, ki ga je uredi-
la Catherine Palmer; Philip Moore 2004: 37–46; Starc 2004) je obljuba temu,
da je zveza med antropologijo in športom lahko možna in celo produktivna.
Omenjene antropološke študije športa, ki nekako tvorijo skupno polje an-
tropologije športa, so opazno razširile polje razumevanja športa: prvič tako,
da so poudarile ubikvitetno in univerzalno naravo športa (Blanchard 1995);
in drugič tako, da so potrdile, da je sleherni šport kulturno pogojen ima-
ginarij in družbena kategorija, ki vzdolž materialnih artefaktov, navad in
ideologij, ki prežemajo sleherno skupnost, prečita številne kulturne razme-
jitve in razlike (Sands 1999). In kakor pokažejo prispevki zbornika, ki ga je
uredil Richard Lapchick (1996), je šport v vsaki nacionalno ali kako druga-
če zamišljeni skupnosti hkrati tudi v funkciji komunikacijskega medija, ki
povsod tke pomembne mreže nacionalnih, internacionalnih, transnacional-
nih, interkulturnih in multikulturnih razmerij.
Ob strani pričujočega pisanja puščamo vnemar oris nekaterih družbe-
nozgodovinskih in kulturnih manifestacij in reprezentacij športa »z belih
23
terapije, rehabilitacije, smučarske tehnike, razvoja smučarske industrije in
tehnologije, snežne podlage, smučarskega turizma in podobno (Fritschy &
Steadman & Leach 1994; Müller in dr. 1997; Horek & Spitaler 2003; Yacenda
1992; Lind & Sanders 1996; Howe 2001). Večina te »naučiti-se-smučati« litera-
ture se ukvarja s tako imenovanim know-how aspektom smučarskega ima-
ginarija, medtem ko družbeni in kulturni aspekti smučarske športne veščine
ostajajo v ozadju. Ta prispevek skuša razširiti te meje in raziskovalne intere-
se na način, da smučanje postavi, rečeno s Pierrom Bourdieujem, v kulturno
polje (Bourdieu 1978; 2002b), upoštevajoč njegove družbene institucije, kate-
gorije in kontekste, in tako v sicer to široko in eklektično športno polje vne-
sti antropološki pogled. Tradicionalno so antropologi na šport praviloma
gledali kakor na nekaj, kar je zunaj njihovih akademskih projektov in »an-
tropoloških lokacij« (Gupta & Ferguson 1997). Ker so antropologi nekoč zlas-
ti obiskovali tako imenovane »daljne dežele« in simbolno različne, tuje, ne-
zahodne kulture, je razumljivo, da jim moderni zahodni šport ni ravno stal
na poti kot njihov potencialni teren. Čeravno je antropologija šport začela
prepoznavati kot svoj predmet preučevanja z določeno zamudo, danes vemo,
da lahko prav antropologija pomembno prispeva k izvirnemu in svežemu
razumevanju športnih praks, katerih družbeni smisel in pomen sta lahko
docela dojeta šele, ko jih lociramo na podlagi etnografske izkušnje. Pojav
nekaj antropoloških monografij in člankov na temo športa v zadnjem času
(Blanchard 1995; Sands 1999; posebna številka revije The Australian Journal
of Anthropology na temo »Antropologije in športa« leta 2002, ki ga je uredi-
la Catherine Palmer; Philip Moore 2004: 37–46; Starc 2004) je obljuba temu,
da je zveza med antropologijo in športom lahko možna in celo produktivna.
Omenjene antropološke študije športa, ki nekako tvorijo skupno polje an-
tropologije športa, so opazno razširile polje razumevanja športa: prvič tako,
da so poudarile ubikvitetno in univerzalno naravo športa (Blanchard 1995);
in drugič tako, da so potrdile, da je sleherni šport kulturno pogojen ima-
ginarij in družbena kategorija, ki vzdolž materialnih artefaktov, navad in
ideologij, ki prežemajo sleherno skupnost, prečita številne kulturne razme-
jitve in razlike (Sands 1999). In kakor pokažejo prispevki zbornika, ki ga je
uredil Richard Lapchick (1996), je šport v vsaki nacionalno ali kako druga-
če zamišljeni skupnosti hkrati tudi v funkciji komunikacijskega medija, ki
povsod tke pomembne mreže nacionalnih, internacionalnih, transnacional-
nih, interkulturnih in multikulturnih razmerij.
Ob strani pričujočega pisanja puščamo vnemar oris nekaterih družbe-
nozgodovinskih in kulturnih manifestacij in reprezentacij športa »z belih
23
