Page 266 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 266
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
mi, cenjenimi novicami na najvišjem nivoju. Toda ta konkurenčni boj med
različnimi mediji v nekem okolju še zdaleč ne vodi v izvirnost in razno-
likost, pač pa prej v uniformnost ponudbe z novicami. To pa seveda dela
novinarsko polje šibkejše in siromašnejše, saj je treba pomanjkanje izvir-
nih novic kompenzirati z oglasi. Novinarsko polje se mora v medijskih hi-
šah uklanjati tržni in marketinški logiki, ki jo imponira ekonomsko pol-
je. Novinarsko polje, ki ga v institucionalnem smislu zastopa uredništvo, je
čedalje bolj podvrženo tržni logiki, ki jo izvajajo tržni, marketinški, piarov-
ski sektorji in uprave časopisnih podjetij (Bourdieu 1994a: 5). Potemtakem
časopisne novice niso nekakšne naravne danosti, ki časopisnim hišam pa-
dejo kar z neba, pač pa so rezultat nečesa, čemur bi lahko rekli kulturna
produkcija (gl. Schudson 2003, Preston 2009). Dogodki v medijih ne do-
bijo svoje neposredne, pač pa posredovano, predelano, obdelano podobo,
in zatorej družbeno konstruirano realiteto. Iz naše etnografije uredništva
smo lahko zaslutili kompleksen status novic. Novico določajo številni po-
goji dela v časopisni hiši: določajo jo pogoji dela v uredništvu; določajo jo
akterji dominantnega vpliva v procesu produkcije; določajo jo načini, kako
se pogajajo njihovi družbeni pomeni med člani uredništva, zaradi katerih
dobijo točno določeno mesto v časopisu; določajo jo omejitve, trenja in pri-
tiski, ki jih določajo ter nato dokočno formirajo v javni objavi; časopisna
struktura; usmeritve uredniške politike; določajo jo preference tem; kako-
vost, frekvenca in intenziteta vpliva tržnega oddelka na uredništvo; določa-
jo jo profesionalne ideologije ustvarjalcev časopisa in stopnja refleksije nji-
hove vpetosti v trženjske principe, piarovske slogane, upravljalske nazore
in oglaševalske prisile. Skratka, pot, ki jo naredijo dogodki od trenutka, ko
se zgodijo ali so zabeleženi, do časopisne objave, je pogostokrat nevidna, a
zato nič manj rezultat nesamoumevnega ter kompleksnega procesa kultur-
ne produkcije.
Osmo diskurzivno razmerje še bolj oži naš raziskovalni pogled na no-
tranjo sestavljenost časopisnega habitusa. Beseda je o odnosu med ured-
nikom in novinarjem. Ta v pristojnosti in odgovornosti predstavlja glav-
no hierarhično razmerje znotraj vsakega uredništva, toda naši zaposleni iz
Primorskih novic so ga slikali v konsenzualnem vzdušju. Novinarka INFž2
je izjavila: »Včasih so mnenja različna, torej se mnenja razhajajo med ure-
dnikom in novinarjem. Potem se skuša doseči nek kompromis. To poteka
razmeroma gladko. Ne gre za konfliktne situacije.« Sogovornica INFž3 je
še natančnejša pri opisovanju življenja v njihovem uredništvu: »V našem
uredn ištvu se na teh rednih sestankih veliko pogovarjamo, pogledamo kon-
266
mi, cenjenimi novicami na najvišjem nivoju. Toda ta konkurenčni boj med
različnimi mediji v nekem okolju še zdaleč ne vodi v izvirnost in razno-
likost, pač pa prej v uniformnost ponudbe z novicami. To pa seveda dela
novinarsko polje šibkejše in siromašnejše, saj je treba pomanjkanje izvir-
nih novic kompenzirati z oglasi. Novinarsko polje se mora v medijskih hi-
šah uklanjati tržni in marketinški logiki, ki jo imponira ekonomsko pol-
je. Novinarsko polje, ki ga v institucionalnem smislu zastopa uredništvo, je
čedalje bolj podvrženo tržni logiki, ki jo izvajajo tržni, marketinški, piarov-
ski sektorji in uprave časopisnih podjetij (Bourdieu 1994a: 5). Potemtakem
časopisne novice niso nekakšne naravne danosti, ki časopisnim hišam pa-
dejo kar z neba, pač pa so rezultat nečesa, čemur bi lahko rekli kulturna
produkcija (gl. Schudson 2003, Preston 2009). Dogodki v medijih ne do-
bijo svoje neposredne, pač pa posredovano, predelano, obdelano podobo,
in zatorej družbeno konstruirano realiteto. Iz naše etnografije uredništva
smo lahko zaslutili kompleksen status novic. Novico določajo številni po-
goji dela v časopisni hiši: določajo jo pogoji dela v uredništvu; določajo jo
akterji dominantnega vpliva v procesu produkcije; določajo jo načini, kako
se pogajajo njihovi družbeni pomeni med člani uredništva, zaradi katerih
dobijo točno določeno mesto v časopisu; določajo jo omejitve, trenja in pri-
tiski, ki jih določajo ter nato dokočno formirajo v javni objavi; časopisna
struktura; usmeritve uredniške politike; določajo jo preference tem; kako-
vost, frekvenca in intenziteta vpliva tržnega oddelka na uredništvo; določa-
jo jo profesionalne ideologije ustvarjalcev časopisa in stopnja refleksije nji-
hove vpetosti v trženjske principe, piarovske slogane, upravljalske nazore
in oglaševalske prisile. Skratka, pot, ki jo naredijo dogodki od trenutka, ko
se zgodijo ali so zabeleženi, do časopisne objave, je pogostokrat nevidna, a
zato nič manj rezultat nesamoumevnega ter kompleksnega procesa kultur-
ne produkcije.
Osmo diskurzivno razmerje še bolj oži naš raziskovalni pogled na no-
tranjo sestavljenost časopisnega habitusa. Beseda je o odnosu med ured-
nikom in novinarjem. Ta v pristojnosti in odgovornosti predstavlja glav-
no hierarhično razmerje znotraj vsakega uredništva, toda naši zaposleni iz
Primorskih novic so ga slikali v konsenzualnem vzdušju. Novinarka INFž2
je izjavila: »Včasih so mnenja različna, torej se mnenja razhajajo med ure-
dnikom in novinarjem. Potem se skuša doseči nek kompromis. To poteka
razmeroma gladko. Ne gre za konfliktne situacije.« Sogovornica INFž3 je
še natančnejša pri opisovanju življenja v njihovem uredništvu: »V našem
uredn ištvu se na teh rednih sestankih veliko pogovarjamo, pogledamo kon-
266
