Page 265 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 265
časopis in njegovi bralci ...
neposredno vplivajo na samo podobo kulture konkretne medijske hiše. Z
antropološkega vidika je torej časopisno podjetje neka kompleksna mreža
medsebojno prepletenih kulturnih razvrščanj in razvrstitev. Prepoznava te
interaktivne narave časopisnega habitusa kot organizacije kulturnih kom-
ponent je bistvena za razumevanje profesionalnih, intelektualnih, poslov-
nih, korporativnih in drugovrstnih kultur v časopisnem podjetju.
Če antropološko teorijo organizacijske kulture apliciramo na naš pri-
mer, lahko ugotavljamo, da se v časopisnem habitusu križajo zakonitosti,
silnice in interesi številnih polj, od novinarskega, ekonomskega, pravnega,
administrativnega, tehničnega ipd. Frekvenca in intenziteta uveljavljanja
interesov posameznih polj je v časopisnem habitusu, kakor nam izpričuje-
jo gornje izreke informatorjev, vselej situacijsko pogojena in zatorej fleksi-
bilna. Popolna prevlada ekonomskega polja nad novinarskim pričakovano
vodi v komercialno uravnavane prakse časnikarstva, zaradi česar uredniki
in novinarji kot nosilci novinarskega polja na podlagi vsakodnevne izku-
šnje s to sistematično dirigirano prevlado v časopisnih podjetjih dokaj us-
pešno ponotranjijo svoj večinoma prisilni konformizem do te mere, da se
jim vsiljene nenovinarske prakse kažejo kot neobhodna naloga njihovega
početja, ali še več, kot najbližja in najhitrejša ali celo edina pot iz nezavidlji-
vega položaja njihovega časopisa in s tem tudi iz lastnega ranljivega položa-
ja. Ne le individualno, tudi kolektivno novinarji storijo malo, da bi podvo-
mili o ključnih predpostavkah in ozkostih obstoječega novinarskega polja,
v skladu s katerim novinarstvo deluje ne le navznoter, temveč tudi v odno-
su do drugih polj v neki medijski organizaciji.
Novinarji niso homogena družbena kategorija (Marlière 1998), kar do-
datno zaplete razpoznavo novinarskega polja v njegovi celovitosti. Tudi
naša etnografija uredništva podkrepljuje zaznavo, da je novinarsko polje
nenehno na preizkušnji sodbe trga, bodisi trga neposrednih odzivov bral-
cev, bodisi trga vplivov in pritiskov oglaševalcev, bodisi trga meritev bra-
nosti. Bourdieu trdi, da so se novinarji toliko bolj pripravljeni podreja-
ti kriterijem branosti in prisilam produkcije novic (npr. poenostavljanju,
skrajšanju ipd.), kolikor višji položaj imajo pri mediju (glavni uredniki, od-
govorni uredniki, direktorji) in kolikor bolj je ta neposredno odvisen od
trga bralcev in oglaševalcev. V nasprotju z njimi so mlajši novinarji na niž-
jih položajih bolj pripravljeni braniti načela in vrednote »poklica« pred bolj
realističnimi ali bolj ciničnimi zahtevami starejših kolegov. Konkurenčni
boj za bralce je novinarskemu polju zelo lasten, saj so novice hitro pokvar-
ljivo blago, zaradi česar je prioriteta za čim bolj svežimi, izvirnimi, iskani-
265
neposredno vplivajo na samo podobo kulture konkretne medijske hiše. Z
antropološkega vidika je torej časopisno podjetje neka kompleksna mreža
medsebojno prepletenih kulturnih razvrščanj in razvrstitev. Prepoznava te
interaktivne narave časopisnega habitusa kot organizacije kulturnih kom-
ponent je bistvena za razumevanje profesionalnih, intelektualnih, poslov-
nih, korporativnih in drugovrstnih kultur v časopisnem podjetju.
Če antropološko teorijo organizacijske kulture apliciramo na naš pri-
mer, lahko ugotavljamo, da se v časopisnem habitusu križajo zakonitosti,
silnice in interesi številnih polj, od novinarskega, ekonomskega, pravnega,
administrativnega, tehničnega ipd. Frekvenca in intenziteta uveljavljanja
interesov posameznih polj je v časopisnem habitusu, kakor nam izpričuje-
jo gornje izreke informatorjev, vselej situacijsko pogojena in zatorej fleksi-
bilna. Popolna prevlada ekonomskega polja nad novinarskim pričakovano
vodi v komercialno uravnavane prakse časnikarstva, zaradi česar uredniki
in novinarji kot nosilci novinarskega polja na podlagi vsakodnevne izku-
šnje s to sistematično dirigirano prevlado v časopisnih podjetjih dokaj us-
pešno ponotranjijo svoj večinoma prisilni konformizem do te mere, da se
jim vsiljene nenovinarske prakse kažejo kot neobhodna naloga njihovega
početja, ali še več, kot najbližja in najhitrejša ali celo edina pot iz nezavidlji-
vega položaja njihovega časopisa in s tem tudi iz lastnega ranljivega položa-
ja. Ne le individualno, tudi kolektivno novinarji storijo malo, da bi podvo-
mili o ključnih predpostavkah in ozkostih obstoječega novinarskega polja,
v skladu s katerim novinarstvo deluje ne le navznoter, temveč tudi v odno-
su do drugih polj v neki medijski organizaciji.
Novinarji niso homogena družbena kategorija (Marlière 1998), kar do-
datno zaplete razpoznavo novinarskega polja v njegovi celovitosti. Tudi
naša etnografija uredništva podkrepljuje zaznavo, da je novinarsko polje
nenehno na preizkušnji sodbe trga, bodisi trga neposrednih odzivov bral-
cev, bodisi trga vplivov in pritiskov oglaševalcev, bodisi trga meritev bra-
nosti. Bourdieu trdi, da so se novinarji toliko bolj pripravljeni podreja-
ti kriterijem branosti in prisilam produkcije novic (npr. poenostavljanju,
skrajšanju ipd.), kolikor višji položaj imajo pri mediju (glavni uredniki, od-
govorni uredniki, direktorji) in kolikor bolj je ta neposredno odvisen od
trga bralcev in oglaševalcev. V nasprotju z njimi so mlajši novinarji na niž-
jih položajih bolj pripravljeni braniti načela in vrednote »poklica« pred bolj
realističnimi ali bolj ciničnimi zahtevami starejših kolegov. Konkurenčni
boj za bralce je novinarskemu polju zelo lasten, saj so novice hitro pokvar-
ljivo blago, zaradi česar je prioriteta za čim bolj svežimi, izvirnimi, iskani-
265
