Page 276 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 276
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
takšno aktersko kontradikcijo prav v stigmi, s katero je tabloidnost pospre-
mljena v družbi. Konzumiranje tabloidnih medijev lahko prinese tudi slab
sloves, četudi prinaša intimne užitke. Druga možnost, ki jo dopuščamo, pa
je, da je tu na delu freudovski obrambni mehanizem, po katerem akter poč-
ne prav to, kar načeloma zanikuje ali omalovažuje.
Naša etnografija bralcev je tudi poglobila naš pogled v svet konzuma-
cije medijev naših informatorjev. Tako se je pokazalo, da kot konzumenti
medijev praviloma nikoli niso zgolj bralci časopisja ali revij, zgolj poslušal-
ci radia, zgolj TV-gledalci ali zgolj uporabniki interneta ter mobilnega te-
lefona, pač pa praviloma kombinacija vsega navedenega. Ugotovili smo, da
je spremljanje medijev oziroma medijskih vsebin zatorej na eni strani he-
terogeno početje (več virov informacij), na drugi pa konvergentna izkušn-
ja (prekrivanje virov informacij). Namen tematskega sklopa »Konzumacija
medijev«, ki je dopolnil naš pogled na »Bralne navade«, je bilo prepozna-
ti nivoje mediatiziranosti informatorjev, tj. opremljenosti z mediji oziroma
medijskimi vsebinami. Na podlagi intervjujev smo izluščili štiri nivoje: a)
nivo spremljanja medijev oziroma medijskih vsebin; b) nivo dostopanja do
medijev oziroma medijskih vsebin; c) nivo preferiranja medijev oziroma
medijskih vsebin; d) nivo razumevanja medijev oziroma medijskih vsebin.
Ti nivoji se kajpak vzajemno oplajajo in dopolnjujejo pri akterski produkci-
ji medijske konzumacije. Smo pa na podlagi teh nivojev dobili nekatere za-
nimive analitične uvide v svet medijske konzumacije informatorjev:
– medijska konzumacija starejših je omejena na manj medijev, ven-
dar je njihova raba bolj emocionalno podprta, bolj lojalna, bolj
fiksirana na izbrani medij;
– medijska konzumacija mlajših je bolj razpršena in raznolika, ven-
dar je fluidnejša, fleksibilnejša, bolj promiskuitetna v smislu pre-
hajanja od enega do drugega medija;
– to, kar je za starejšo generacijo aktivna participacija v časopisnih
pismih bralcev, je za mlajšo komentiranje novic na spletnih novi-
čarskih portalih in internetnih straneh spletnih časopisov;
– nizek ali visok nivo spremljanja novic oziroma medijskih vsebin
nujno ne pogojuje ustrezajočega nizkega ali visokega nivoja razu-
mevanja novic oziroma medijskih vsebin.
Preidimo še na zadnjo temo diskurzivnega razmerja med časopisom
in bralci. Če smo prej opisali, kako informatorji iz Primorskih novic kon-
struirajo svojo predstavo o svojih bralcih, bomo tu podali kratek opis etno-
276
takšno aktersko kontradikcijo prav v stigmi, s katero je tabloidnost pospre-
mljena v družbi. Konzumiranje tabloidnih medijev lahko prinese tudi slab
sloves, četudi prinaša intimne užitke. Druga možnost, ki jo dopuščamo, pa
je, da je tu na delu freudovski obrambni mehanizem, po katerem akter poč-
ne prav to, kar načeloma zanikuje ali omalovažuje.
Naša etnografija bralcev je tudi poglobila naš pogled v svet konzuma-
cije medijev naših informatorjev. Tako se je pokazalo, da kot konzumenti
medijev praviloma nikoli niso zgolj bralci časopisja ali revij, zgolj poslušal-
ci radia, zgolj TV-gledalci ali zgolj uporabniki interneta ter mobilnega te-
lefona, pač pa praviloma kombinacija vsega navedenega. Ugotovili smo, da
je spremljanje medijev oziroma medijskih vsebin zatorej na eni strani he-
terogeno početje (več virov informacij), na drugi pa konvergentna izkušn-
ja (prekrivanje virov informacij). Namen tematskega sklopa »Konzumacija
medijev«, ki je dopolnil naš pogled na »Bralne navade«, je bilo prepozna-
ti nivoje mediatiziranosti informatorjev, tj. opremljenosti z mediji oziroma
medijskimi vsebinami. Na podlagi intervjujev smo izluščili štiri nivoje: a)
nivo spremljanja medijev oziroma medijskih vsebin; b) nivo dostopanja do
medijev oziroma medijskih vsebin; c) nivo preferiranja medijev oziroma
medijskih vsebin; d) nivo razumevanja medijev oziroma medijskih vsebin.
Ti nivoji se kajpak vzajemno oplajajo in dopolnjujejo pri akterski produkci-
ji medijske konzumacije. Smo pa na podlagi teh nivojev dobili nekatere za-
nimive analitične uvide v svet medijske konzumacije informatorjev:
– medijska konzumacija starejših je omejena na manj medijev, ven-
dar je njihova raba bolj emocionalno podprta, bolj lojalna, bolj
fiksirana na izbrani medij;
– medijska konzumacija mlajših je bolj razpršena in raznolika, ven-
dar je fluidnejša, fleksibilnejša, bolj promiskuitetna v smislu pre-
hajanja od enega do drugega medija;
– to, kar je za starejšo generacijo aktivna participacija v časopisnih
pismih bralcev, je za mlajšo komentiranje novic na spletnih novi-
čarskih portalih in internetnih straneh spletnih časopisov;
– nizek ali visok nivo spremljanja novic oziroma medijskih vsebin
nujno ne pogojuje ustrezajočega nizkega ali visokega nivoja razu-
mevanja novic oziroma medijskih vsebin.
Preidimo še na zadnjo temo diskurzivnega razmerja med časopisom
in bralci. Če smo prej opisali, kako informatorji iz Primorskih novic kon-
struirajo svojo predstavo o svojih bralcih, bomo tu podali kratek opis etno-
276
