Page 272 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 272
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ba opirati tudi na lastno presojo, kaj je dober predlog in kaj ne. Bralec lahko
nekaj predlaga iz svojega zornega kota, vendar ne more vedeti, ali je to izve-
dljivo tudi za druge bralce. To mora presoditi časopis.« Informatorjem smo
predstavili idejo o vključitvi bralcev ne le v vsebinsko soustvarjanje časopi-
sa, ampak tudi v njegovo soupravljanje. Vsi so izkazali visoko stopnjo dvo-
ma o takem poslovnem modelu njihovega časopisa. Najbolj jasni glede ne-
primernosti takšnega modela sta bili novinarka INFž5: »Ne, v upravljanje
časnika bralcev ne moremo vključiti, saj se je treba pri upravljanju opira-
ti na določeno pridobljeno strokovno znanje. Že zdaj pa bralcem omogoča-
mo soustvarjanje vsebine časopisa s posameznimi rubrikami.« in urednica
INFž6: »Vključitev bralcev v upravljanje časopisa? Menim, da je to absur-
dno. Bralec predstavlja tako heterogeno množico, da je ne moreš posploši-
ti. Po drugi strani pa bralci prispevajo k ustvarjanju Primorskih novic na
svojstven in edinstven način v Sloveniji: soustvarjajo namreč vsebino v ru-
brikah 'Bralci poročajo', 'Šolarji', 'Malčki bralčki', 'Pisma bralcev'. Naš časo-
pis jim da veliko prostora.« Novinarski oziroma uredniški diskurz bralca še
zmeraj konstruira kot simbolnega Drugega, torej kot nekoga, ki je na drugi
strani. Dosedanji poslovni model delovanja časopisne industrije je očitno
globoko zakoreninjen tudi v predstavah novinarjev in urednikov, ki si tež-
ko zamišljajo, da bi njihov domnevni simbolni Drugi lahko bil integriran
v upravljanje časopisnega podjetja. So pa ob izpostavljenih dilemah glede
bralcev, ciljne publike in načinov aktivne bralske participacije sogovorniki
oziroma sogovornice v svoj diskurz pripovedovanja vključevali/-e tudi mi-
sel o prihodnosti in potrebni specifiki Primorskih novic. Izluščimo lahko
naslednje specifike:
– primorskost (emocionalni povezovalni element časopisnega
habitusa),
– regionalnost (poglobljena obravnava lokalnih tem kot oblika
ustvarjanja vmesnega prostora med ozko lokalnimi občinskimi
in osrednjimi nacionalnimi mediji),
– glokalnost (obravnava širših nacionalnih in globalnih tem iz lo-
kalnega vidika),
– socialna naravnanost (osredotočenost na običajne ljudi in njihove
zgodbe, ne na reprezentativne »glasove od zgoraj«).
V okviru obravnave diskurzivnega razmerja med časopisom in bral-
ci smo prišli do pričakovanih udomačitev z akterskim diskurzom tudi na
strani bralcev. V okviru tega razmerja smo s sogovorniki odprli dve temi,
in sicer njihove bralne navade (torej na ravni samopripisa) in njihov pogled
272
ba opirati tudi na lastno presojo, kaj je dober predlog in kaj ne. Bralec lahko
nekaj predlaga iz svojega zornega kota, vendar ne more vedeti, ali je to izve-
dljivo tudi za druge bralce. To mora presoditi časopis.« Informatorjem smo
predstavili idejo o vključitvi bralcev ne le v vsebinsko soustvarjanje časopi-
sa, ampak tudi v njegovo soupravljanje. Vsi so izkazali visoko stopnjo dvo-
ma o takem poslovnem modelu njihovega časopisa. Najbolj jasni glede ne-
primernosti takšnega modela sta bili novinarka INFž5: »Ne, v upravljanje
časnika bralcev ne moremo vključiti, saj se je treba pri upravljanju opira-
ti na določeno pridobljeno strokovno znanje. Že zdaj pa bralcem omogoča-
mo soustvarjanje vsebine časopisa s posameznimi rubrikami.« in urednica
INFž6: »Vključitev bralcev v upravljanje časopisa? Menim, da je to absur-
dno. Bralec predstavlja tako heterogeno množico, da je ne moreš posploši-
ti. Po drugi strani pa bralci prispevajo k ustvarjanju Primorskih novic na
svojstven in edinstven način v Sloveniji: soustvarjajo namreč vsebino v ru-
brikah 'Bralci poročajo', 'Šolarji', 'Malčki bralčki', 'Pisma bralcev'. Naš časo-
pis jim da veliko prostora.« Novinarski oziroma uredniški diskurz bralca še
zmeraj konstruira kot simbolnega Drugega, torej kot nekoga, ki je na drugi
strani. Dosedanji poslovni model delovanja časopisne industrije je očitno
globoko zakoreninjen tudi v predstavah novinarjev in urednikov, ki si tež-
ko zamišljajo, da bi njihov domnevni simbolni Drugi lahko bil integriran
v upravljanje časopisnega podjetja. So pa ob izpostavljenih dilemah glede
bralcev, ciljne publike in načinov aktivne bralske participacije sogovorniki
oziroma sogovornice v svoj diskurz pripovedovanja vključevali/-e tudi mi-
sel o prihodnosti in potrebni specifiki Primorskih novic. Izluščimo lahko
naslednje specifike:
– primorskost (emocionalni povezovalni element časopisnega
habitusa),
– regionalnost (poglobljena obravnava lokalnih tem kot oblika
ustvarjanja vmesnega prostora med ozko lokalnimi občinskimi
in osrednjimi nacionalnimi mediji),
– glokalnost (obravnava širših nacionalnih in globalnih tem iz lo-
kalnega vidika),
– socialna naravnanost (osredotočenost na običajne ljudi in njihove
zgodbe, ne na reprezentativne »glasove od zgoraj«).
V okviru obravnave diskurzivnega razmerja med časopisom in bral-
ci smo prišli do pričakovanih udomačitev z akterskim diskurzom tudi na
strani bralcev. V okviru tega razmerja smo s sogovorniki odprli dve temi,
in sicer njihove bralne navade (torej na ravni samopripisa) in njihov pogled
272
