Page 271 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 271
časopis in njegovi bralci ...
precejšnjo heterogenost v akterskih pozicijah pa tudi kakšno kulturno kon-
tradikcijo s siceršnjim benevolentnim zaklinjanjem. Strnimo nekaj glavnih
poant te producentske ideacije bralstva v nekaj alinejah:
– časopis je odprt za glas ljudstva (INFž1, INFž4),
– obstaja zelo dobro sprejeta celostranska rubrika »Bralci poroča-
jo«, ki omogoča interaktivno vljučenost bralcev, uredništvo pa
njeno priljubnost argumentira z domnevo, »ker pač ljudje se radi
vidijo v časopisu« (INFm2),
– zavzemanje posameznih urednikov za tip časopisa, ki bi gojil civic
journalism, tj. nastajanje časopisa z delnim vsebinskim prispev-
kom bralcev (INFm2);
– bralci redno kontaktirajo po telefonu v uredništvo in opozarjajo
na zanimive lokalne dogodke (INFž3),
– rubrika »Pisma bralcev« je prostor za polemiziranje bralcev s
problemi (INFž3),
– mlajši bralci bi raje brali zahtevnejše tekste: »Del bralcev nam spo-
roča, da če so teksti kratki in imajo neproporcionalno veliko sliko,
se počutijo ogoljufane za vsebino« (INFž3),
– samoumevno dojemanje časopisa je lahko ovira za naročnino ali
nakup tega: »marsikateri bralec nas dojema kot samoumevni člen,
vendar nam podpore vseeno ne izkazuje …« (INFž6),
– bralci že soustvarjajo časopis, ne bi ga pa mogli soupravljati
(INFž5).
Poleg gornjih informatorskih poantah so sogovorniki problematizira-
li nekatere pojme, s katerimi se po njihovem mnenju s premalo dvoma in
preveliko samoumevnostjo operira v različnih službah njihovega časopisa.
Eden takšnih je po mnenju novinarke INFž4 pojem ciljne publike: »Ciljna
publika je fantomski pojem. Če bi o njej novinar razmišljal vsak dan, tako
kot to morda od nas pričakujejo tržniki ali uprava, ne bi naredili časopi-
sa. Poznamo strukturo naših bralcev, saj se opiramo na rezultate raziskav
… O ciljni publiki je nemogoče razmišljati. Ti sam si ciljna publika, ustvar-
jaš časopis, ki bi ga sam rad bral.« Povsem drugačen pogled na uredniško
oziroma novinarsko imaginiranje ciljne publike poda novinarka INFž5:
»Časopis poleg rednih vsakodnevnih rubrik tvorijo tudi priloge, pri kate-
rih upoštevamo razlike v ciljni publiki. Denimo '7. val' je namenjen nekoliko
zahtevnejšemu bralstvu, 'Sobota' pa vsebuje večinoma reportaže, intervju-
je in podobne žanre, ki so primerni za lahkotnejše branje … Veseli smo tudi
odzivov bralcev in skušamo upoštevati njihove želje, vendar se je pri tem tre-
271
precejšnjo heterogenost v akterskih pozicijah pa tudi kakšno kulturno kon-
tradikcijo s siceršnjim benevolentnim zaklinjanjem. Strnimo nekaj glavnih
poant te producentske ideacije bralstva v nekaj alinejah:
– časopis je odprt za glas ljudstva (INFž1, INFž4),
– obstaja zelo dobro sprejeta celostranska rubrika »Bralci poroča-
jo«, ki omogoča interaktivno vljučenost bralcev, uredništvo pa
njeno priljubnost argumentira z domnevo, »ker pač ljudje se radi
vidijo v časopisu« (INFm2),
– zavzemanje posameznih urednikov za tip časopisa, ki bi gojil civic
journalism, tj. nastajanje časopisa z delnim vsebinskim prispev-
kom bralcev (INFm2);
– bralci redno kontaktirajo po telefonu v uredništvo in opozarjajo
na zanimive lokalne dogodke (INFž3),
– rubrika »Pisma bralcev« je prostor za polemiziranje bralcev s
problemi (INFž3),
– mlajši bralci bi raje brali zahtevnejše tekste: »Del bralcev nam spo-
roča, da če so teksti kratki in imajo neproporcionalno veliko sliko,
se počutijo ogoljufane za vsebino« (INFž3),
– samoumevno dojemanje časopisa je lahko ovira za naročnino ali
nakup tega: »marsikateri bralec nas dojema kot samoumevni člen,
vendar nam podpore vseeno ne izkazuje …« (INFž6),
– bralci že soustvarjajo časopis, ne bi ga pa mogli soupravljati
(INFž5).
Poleg gornjih informatorskih poantah so sogovorniki problematizira-
li nekatere pojme, s katerimi se po njihovem mnenju s premalo dvoma in
preveliko samoumevnostjo operira v različnih službah njihovega časopisa.
Eden takšnih je po mnenju novinarke INFž4 pojem ciljne publike: »Ciljna
publika je fantomski pojem. Če bi o njej novinar razmišljal vsak dan, tako
kot to morda od nas pričakujejo tržniki ali uprava, ne bi naredili časopi-
sa. Poznamo strukturo naših bralcev, saj se opiramo na rezultate raziskav
… O ciljni publiki je nemogoče razmišljati. Ti sam si ciljna publika, ustvar-
jaš časopis, ki bi ga sam rad bral.« Povsem drugačen pogled na uredniško
oziroma novinarsko imaginiranje ciljne publike poda novinarka INFž5:
»Časopis poleg rednih vsakodnevnih rubrik tvorijo tudi priloge, pri kate-
rih upoštevamo razlike v ciljni publiki. Denimo '7. val' je namenjen nekoliko
zahtevnejšemu bralstvu, 'Sobota' pa vsebuje večinoma reportaže, intervju-
je in podobne žanre, ki so primerni za lahkotnejše branje … Veseli smo tudi
odzivov bralcev in skušamo upoštevati njihove želje, vendar se je pri tem tre-
271
