Page 37 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
rastniškega znanja in brez pomoči tujine promovirali Vitranc, tis-
ti iz časov Budinekovega hleva, vsej Evropi, v neposrednem tele-
vizijskem prenosu. […] Za prvi neposredni prenos je bilo moč na
celotno progo veleslaloma razporediti štiri kamere. Tekmovalci
so izgledali, tudi zaradi neustrezne optike na kamerah, kot mra-
vlje. Kako bi prišla ta formula prav današnjemu pritisku kapitala
… majhni tekmovalci, velike reklame! (Hvala 2001: 23)
Televizijska udomačitev najprej smučarskih skokov iz Planice, dve leti
kasneje pa še alpskega smučanja izpod Korena pri Kranjski Gori je zahte-
vala, da se napori prikazovanja smučanja usmerijo predvsem v izboljšavo
tehnične realizacije prenosa, pri katerem so šteli takšni detajli, kakor je de-
nimo bila ustrezna sinhronizacija zvoka drsenja in vijuganja smučk s sli-
ko gibanja vsakega tekmovalca posebej, s čimer je bila odpravljena prvotna
iluzija vnaprej posnetega in montažno nalepljenega zvoka stika smučarja
s snegom na njegovo vizualno podobo smučarske akcije. Želja, da se slo-
venskemu televizijskemu gledalcu predstavi smučanje na čim bolj avten-
tičen način, pa ni bila le v funkciji tehnično kar se da dovršene realizaci-
je prenosa, pač pa je vsebovala tudi nacionalne dimenzije, saj je bil namen
ustvarjalcev prvih prenosov predstaviti smučanje slovenskemu televizijske-
mu gledalcu kot nacionalno dejanje. Stremljenja ustvarjalcev, režiserjev, re-
porterjev, komentatorjev, inženirjev, snemalcev, tehnikov in drugih sode-
lujočih so bila tako harmonizirana v kolektivni intenci, da je treba gledalcu
smučarski dogodek posredovati tako, da bo dobil občutek, da neposredno
sodeluje pri veliki stvari nacionalnega pomena. Eden od naših informator-
jev v etnografski raziskavi, nekdanji režiser športnih prenosov na sloven-
ski nacionalni televiziji, je izpostavil prav ta »nacionalni« aspekt televiza-
cije smučanja:
[T]elevizijski prenosi alpskega smučanja imajo že od samega za-
četka neko posebno pozicijo v zgodovini slovenskih neposrednih
športnih prenosov, pa tudi v zgodovini slovenskih neposrednih
prenosov sploh. Jaz sem bil osebno vključen v celotno dogaja-
nje in lahko rečem, da je televizija brez dvoma pomembno po-
magala vzdigniti smučanje v nesporni nacionalni šport. Upal bi
si celo reč’, da je prav televizija odločilno pospešila identifikaci-
jo Slovencev s tem športom … saj veste, ob smučarskem preno-
su si je vsak Slovenec mislil 'Celo jaz bi lahko to naredil bolje ka-
kor Križaj ali Stenmark’ in se trkal po prsih … Na splošno rečeno,
alpsko smučanje in televizija sta od samih začetkov hodila z roko
37
rastniškega znanja in brez pomoči tujine promovirali Vitranc, tis-
ti iz časov Budinekovega hleva, vsej Evropi, v neposrednem tele-
vizijskem prenosu. […] Za prvi neposredni prenos je bilo moč na
celotno progo veleslaloma razporediti štiri kamere. Tekmovalci
so izgledali, tudi zaradi neustrezne optike na kamerah, kot mra-
vlje. Kako bi prišla ta formula prav današnjemu pritisku kapitala
… majhni tekmovalci, velike reklame! (Hvala 2001: 23)
Televizijska udomačitev najprej smučarskih skokov iz Planice, dve leti
kasneje pa še alpskega smučanja izpod Korena pri Kranjski Gori je zahte-
vala, da se napori prikazovanja smučanja usmerijo predvsem v izboljšavo
tehnične realizacije prenosa, pri katerem so šteli takšni detajli, kakor je de-
nimo bila ustrezna sinhronizacija zvoka drsenja in vijuganja smučk s sli-
ko gibanja vsakega tekmovalca posebej, s čimer je bila odpravljena prvotna
iluzija vnaprej posnetega in montažno nalepljenega zvoka stika smučarja
s snegom na njegovo vizualno podobo smučarske akcije. Želja, da se slo-
venskemu televizijskemu gledalcu predstavi smučanje na čim bolj avten-
tičen način, pa ni bila le v funkciji tehnično kar se da dovršene realizaci-
je prenosa, pač pa je vsebovala tudi nacionalne dimenzije, saj je bil namen
ustvarjalcev prvih prenosov predstaviti smučanje slovenskemu televizijske-
mu gledalcu kot nacionalno dejanje. Stremljenja ustvarjalcev, režiserjev, re-
porterjev, komentatorjev, inženirjev, snemalcev, tehnikov in drugih sode-
lujočih so bila tako harmonizirana v kolektivni intenci, da je treba gledalcu
smučarski dogodek posredovati tako, da bo dobil občutek, da neposredno
sodeluje pri veliki stvari nacionalnega pomena. Eden od naših informator-
jev v etnografski raziskavi, nekdanji režiser športnih prenosov na sloven-
ski nacionalni televiziji, je izpostavil prav ta »nacionalni« aspekt televiza-
cije smučanja:
[T]elevizijski prenosi alpskega smučanja imajo že od samega za-
četka neko posebno pozicijo v zgodovini slovenskih neposrednih
športnih prenosov, pa tudi v zgodovini slovenskih neposrednih
prenosov sploh. Jaz sem bil osebno vključen v celotno dogaja-
nje in lahko rečem, da je televizija brez dvoma pomembno po-
magala vzdigniti smučanje v nesporni nacionalni šport. Upal bi
si celo reč’, da je prav televizija odločilno pospešila identifikaci-
jo Slovencev s tem športom … saj veste, ob smučarskem preno-
su si je vsak Slovenec mislil 'Celo jaz bi lahko to naredil bolje ka-
kor Križaj ali Stenmark’ in se trkal po prsih … Na splošno rečeno,
alpsko smučanje in televizija sta od samih začetkov hodila z roko
37
