Page 35 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
Slika 5: Planica kot kulisa nacionalne ikonografije in folklore leta 2017
Vir: Fotodokumentacija časopisa Delo, 25. 3. 2017 (foto: Tomi Lombar)
Predstavo o smučanju kot »slovenski stvari«, torej stvari, ki pripada
Slovencem, so nesporno podkrepili tudi prvi vidni mednarodni uspehi slo-
venskih profesionalnih smučarjev in smučark v osemdesetih letih 20. sto-
letja, med njimi zlasti alpincev Jureta Franka, Borisa Strela, Bojana Križaja,
Roka Petroviča in Mateje Svet ter smučarjev skakalcev Primoža Ulage,
Mirana Tepeša, Matjaža Debelaka in Matjaža Zupana, ki so s pomočjo gos-
te panjugoslovanske medijske konstrukcije postali slovenski nacionalni
junaki, njihovi uspehi pa so bili skorajda enako entuziastično pospremlje-
ni tudi drugod po Jugoslaviji. To vsekakor govori v prid tezi o moči, ki ga
je imel mit o smučanju kot slovenskem avtohtonem nacionalnem športu v
okviru Jugoslavije.
Medijska konstrukcija alpskega smučanja kot nacionalne
prakse
Nacije, športi in mediji so tako od konca 19. stoletja dalje globoko preple-
teni sistemi, saj se šport skozi medijske naracije preobraža v kraje simbol-
ne tekme oziroma bojišča med nacijami. Zaradi tega razumljivo tisti športi,
35
Slika 5: Planica kot kulisa nacionalne ikonografije in folklore leta 2017
Vir: Fotodokumentacija časopisa Delo, 25. 3. 2017 (foto: Tomi Lombar)
Predstavo o smučanju kot »slovenski stvari«, torej stvari, ki pripada
Slovencem, so nesporno podkrepili tudi prvi vidni mednarodni uspehi slo-
venskih profesionalnih smučarjev in smučark v osemdesetih letih 20. sto-
letja, med njimi zlasti alpincev Jureta Franka, Borisa Strela, Bojana Križaja,
Roka Petroviča in Mateje Svet ter smučarjev skakalcev Primoža Ulage,
Mirana Tepeša, Matjaža Debelaka in Matjaža Zupana, ki so s pomočjo gos-
te panjugoslovanske medijske konstrukcije postali slovenski nacionalni
junaki, njihovi uspehi pa so bili skorajda enako entuziastično pospremlje-
ni tudi drugod po Jugoslaviji. To vsekakor govori v prid tezi o moči, ki ga
je imel mit o smučanju kot slovenskem avtohtonem nacionalnem športu v
okviru Jugoslavije.
Medijska konstrukcija alpskega smučanja kot nacionalne
prakse
Nacije, športi in mediji so tako od konca 19. stoletja dalje globoko preple-
teni sistemi, saj se šport skozi medijske naracije preobraža v kraje simbol-
ne tekme oziroma bojišča med nacijami. Zaradi tega razumljivo tisti športi,
35
