Page 36 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ki niso uspešni v mednarodni areni, tudi ne morejo uspešno funkcionirati
kot vozlišča nacionalne identifikacije. Mediji skozi oblike časopisnih novic,
radijskih poročil ali televizijskih neposrednih prenosov spodbujajo proce-
se kolektivnega zamišljanja. Medijski športni programi praviloma repro-
ducirajo dominantne ideologije nacionalnih skupnosti in afirmirajo zvezo
med mediatiziranimi ali televiziranimi športnimi naracijami in nacional-
nimi zamišljanji. Medijsko posredovani šport se osredotoča predvsem na
afirmacijo nacionalne enotnosti, istovetnosti, kohezije in homogenosti, pri
čemer se zavzema za dominantne družbene vrednote, ideale in vire nacio-
nalnih skupnosti, iz katerih izhajajo. Zlasti televizija je tisti medij, ki je bil
sposoben akumulirati obsežna nacionalna medijska občinstva, zaradi če-
sar je v preteklih desetletjih televizija globalno kolonizirala celotne dome-
ne sodobnih športnih kultur. Natanko to se je zgodilo tudi s smučarskim
športom, katerega tekmovalni režim se je gradil skupaj z zahtevami vpliv-
nega avdio-vizualnega medija, ki je postal najbolj učinkovita promenada
za posredovanje zgodb o smučarskih dogodkih, zmagah, uspehih, meda-
ljah in junakih, ki so takoj stopili na piedestal nacionalnih figur. V alpskih
deželah Evrope in v Skandinaviji se je smučanje v drugi polovici 20. stole-
tja razvilo kot sila poseben televizijski šport. Raziskovalec Otmar Weiss, ki
se ukvarja z družbeno vlogo smučanja v Avstriji, je denimo prišel do skle-
pov, da je v devetdesetih letih 20. stoletja skoraj polovica avstrijskega turiz-
ma bazirala prav na alpskem smučanju in njegovi močni nacionalni tra-
diciji (Weiss 1997: 571; prav tako glej Horek in Spitaler 2003). Prav tako je
dobro poznana vloga smučarskega športa, še zlasti nordijskega, v norveški,
finski in švedski družbi (Sörlin 1995). Morda je slovenski primer v primer-
javi s pravkar omenjenimi širše manj poznan in izrazit, a ima svoje nezane-
marljive specifike, ki govorijo o njegovi centralni vlogi v izgradnji sloven-
ske športne nacije.
Razvoj smučanja kot televizijskega športa in razvoj slovenske televi-
zije, tedaj imenovane TV Ljubljana, kot nacionalnega medija sta dva med
seboj zelo prepletena procesa, saj so začetki prvih neposrednih prenosov
slovenske nacionalne televizije povezani prav s smučarskim športom. Leta
1960 se je namreč TV Ljubljana s prvim evrovizijskim prenosom iz tedanje
Jugoslavije predstavila širšemu svetu, in to s prenosom smučarskih skokov
iz Planice. Priznani režiser športnih prenosov na slovenski nacionalni tele-
viziji Beno Hvala to okoliščino pojasni takole:
Planica je bila dosti bolj pomembna od smučišč. Nikoli ni izgubila
primata. […] Končno smo zbrali toliko tehničnih sredstev, samo-
36
ki niso uspešni v mednarodni areni, tudi ne morejo uspešno funkcionirati
kot vozlišča nacionalne identifikacije. Mediji skozi oblike časopisnih novic,
radijskih poročil ali televizijskih neposrednih prenosov spodbujajo proce-
se kolektivnega zamišljanja. Medijski športni programi praviloma repro-
ducirajo dominantne ideologije nacionalnih skupnosti in afirmirajo zvezo
med mediatiziranimi ali televiziranimi športnimi naracijami in nacional-
nimi zamišljanji. Medijsko posredovani šport se osredotoča predvsem na
afirmacijo nacionalne enotnosti, istovetnosti, kohezije in homogenosti, pri
čemer se zavzema za dominantne družbene vrednote, ideale in vire nacio-
nalnih skupnosti, iz katerih izhajajo. Zlasti televizija je tisti medij, ki je bil
sposoben akumulirati obsežna nacionalna medijska občinstva, zaradi če-
sar je v preteklih desetletjih televizija globalno kolonizirala celotne dome-
ne sodobnih športnih kultur. Natanko to se je zgodilo tudi s smučarskim
športom, katerega tekmovalni režim se je gradil skupaj z zahtevami vpliv-
nega avdio-vizualnega medija, ki je postal najbolj učinkovita promenada
za posredovanje zgodb o smučarskih dogodkih, zmagah, uspehih, meda-
ljah in junakih, ki so takoj stopili na piedestal nacionalnih figur. V alpskih
deželah Evrope in v Skandinaviji se je smučanje v drugi polovici 20. stole-
tja razvilo kot sila poseben televizijski šport. Raziskovalec Otmar Weiss, ki
se ukvarja z družbeno vlogo smučanja v Avstriji, je denimo prišel do skle-
pov, da je v devetdesetih letih 20. stoletja skoraj polovica avstrijskega turiz-
ma bazirala prav na alpskem smučanju in njegovi močni nacionalni tra-
diciji (Weiss 1997: 571; prav tako glej Horek in Spitaler 2003). Prav tako je
dobro poznana vloga smučarskega športa, še zlasti nordijskega, v norveški,
finski in švedski družbi (Sörlin 1995). Morda je slovenski primer v primer-
javi s pravkar omenjenimi širše manj poznan in izrazit, a ima svoje nezane-
marljive specifike, ki govorijo o njegovi centralni vlogi v izgradnji sloven-
ske športne nacije.
Razvoj smučanja kot televizijskega športa in razvoj slovenske televi-
zije, tedaj imenovane TV Ljubljana, kot nacionalnega medija sta dva med
seboj zelo prepletena procesa, saj so začetki prvih neposrednih prenosov
slovenske nacionalne televizije povezani prav s smučarskim športom. Leta
1960 se je namreč TV Ljubljana s prvim evrovizijskim prenosom iz tedanje
Jugoslavije predstavila širšemu svetu, in to s prenosom smučarskih skokov
iz Planice. Priznani režiser športnih prenosov na slovenski nacionalni tele-
viziji Beno Hvala to okoliščino pojasni takole:
Planica je bila dosti bolj pomembna od smučišč. Nikoli ni izgubila
primata. […] Končno smo zbrali toliko tehničnih sredstev, samo-
36
