Page 389 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 389
Recenziji
I
Monografija je integralni skupek avtorjevih preteklih raziskav posameznih
medijskih form oziroma komunikacijskih tehnologij (smučanje na televi-
ziji, mediatizacija modnih performanc, mobilni telefon, slovenska manjši-
na v Italiji o medijih, časopis in bralci, jutjuberji), ki so časovno nastajale od
2007 do 2017 in so zato že svojevrstni zgodovinski dokumenti, ohranjeni v
mikročasovni razsežnosti njihove zasnove in procesov nastanka. Osnovno
vezivo tega raznovrstnega nabora je, da vse študije bodisi izhajajo bodisi se
deloma naslanjajo na etnografijo kot specifično obliko kvalitativno prido-
bljenih empiričnih podatkov.
Rezultat tega večletnega preučevanja medijev in komuniciranja s po-
močjo uporabe antropoloških terenskih metod in epistemologije s področ-
ja družbenih in humanističnih znanosti, je pričujoči znanstveni komen-
tar, ki ga lahko imamo za longitudinalen prikaz razvoja specifične avtorske
misli, specifičnega raziskovalnega pristopa in specifičnega načina dela. V
tem komentarju lahko opazimo intelektualni razvoj avtorja kot raziskoval-
ca na področju etnografskega preučevanja izbranih tematizacij. Če skuša-
mo izluščiti in oceniti ključni prispevek znanstvene monografije k antro-
pološki imaginaciji medijev in komuniciranja, potem se velja ustaviti pri
presoji tega, v kakšni funkciji oziroma kakšen položaj etnografija kot speci-
fičen nabor in obdelava empiričnih kvalitativnih podatkov zavzema v ome-
njenih šestih študijah, ki jih prinaša monografija. V prvi zgodnejši študiji, v
389
I
Monografija je integralni skupek avtorjevih preteklih raziskav posameznih
medijskih form oziroma komunikacijskih tehnologij (smučanje na televi-
ziji, mediatizacija modnih performanc, mobilni telefon, slovenska manjši-
na v Italiji o medijih, časopis in bralci, jutjuberji), ki so časovno nastajale od
2007 do 2017 in so zato že svojevrstni zgodovinski dokumenti, ohranjeni v
mikročasovni razsežnosti njihove zasnove in procesov nastanka. Osnovno
vezivo tega raznovrstnega nabora je, da vse študije bodisi izhajajo bodisi se
deloma naslanjajo na etnografijo kot specifično obliko kvalitativno prido-
bljenih empiričnih podatkov.
Rezultat tega večletnega preučevanja medijev in komuniciranja s po-
močjo uporabe antropoloških terenskih metod in epistemologije s področ-
ja družbenih in humanističnih znanosti, je pričujoči znanstveni komen-
tar, ki ga lahko imamo za longitudinalen prikaz razvoja specifične avtorske
misli, specifičnega raziskovalnega pristopa in specifičnega načina dela. V
tem komentarju lahko opazimo intelektualni razvoj avtorja kot raziskoval-
ca na področju etnografskega preučevanja izbranih tematizacij. Če skuša-
mo izluščiti in oceniti ključni prispevek znanstvene monografije k antro-
pološki imaginaciji medijev in komuniciranja, potem se velja ustaviti pri
presoji tega, v kakšni funkciji oziroma kakšen položaj etnografija kot speci-
fičen nabor in obdelava empiričnih kvalitativnih podatkov zavzema v ome-
njenih šestih študijah, ki jih prinaša monografija. V prvi zgodnejši študiji, v
389
