Page 392 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 392
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
re oziroma njene produkcijske, distribucijske ter konzumacijske
realnosti;
– soočiti teoretske, normativne oziroma regulacije vidike delova-
nja medijev in komunikacijskih tehnologij z njihovimi dejanski-
mi akterskimi partikularnimi rabami in praksami;
– sopostaviti teorijo in empirijo na način, da teorija ne povozi empi-
rije, je ne popači, jo ne kolonizira, ampak ji zgolj omogoča okvir,
v katerem lahko empirija dobi svojo pertinentno analitsko ekspli-
kacijo v interpretaciji.
Znanstvena monografija se odlikuje z izdelanim raziskovalnim stan-
dardom, pospremljenim z bogatim slikovnim gradivom, tabelarični-
mi prikazi in več kakor zadovoljuje potrebne znanstvene, interpretativne,
spoznavne in metodološke kriterije za njeno publiciranje.
Dan Podjed
II
Znanstvena monografija je rezultat avtorjevega več kot desetletnega razi-
skovanja izbranih oblik in praks medijev ter komuniciranja v etnografski
perspektivi. Čeprav avtor v predgovoru najavi, da je namen priprave obrav-
navanih študij bil predvsem komplementarno povezati dve temeljni podro-
čji, antropologijo in medijske študije, monografija dejansko vsebuje mnogo
več perspektiv. Z njo avtor posega na področje, ki ga zaznamuje multidisci-
plinarno oziroma transdisciplinarno presečišče med družboslovjem in hu-
manistiko, v katerem se srečajo socialna oziroma kulturna antropologija,
medijski študiji, sociologija, komunikologija, filozofija, psihologija, kultur-
ni študiji. Temeljni fokus raziskovalnega interesa, v katerem avtor na raz-
lične načine preigrava odnos med antropološko disciplino in medijskimi
oziroma komunikacijskimi študiji, pa najdeva svojo konkretno realizaci-
jo na primeru šestih konkretnih tematizacij, od televizijskih reprezentacij
smučanja prek manjšinskih percepcij vloge medijev, družbenih rab mobil-
nega telefona, mediatiziranih modnih performanc, producentskih in kon-
zumentskih razumevanj časopisa do uporabniških refleksij YouTuba. Avtor
je v vseh šestih problemskih področjih posrečeno apliciral antropološko,
torej globinsko in kontekstualizirano perspektivo na konkretne medijske
prakse, zato monografija predstavlja dober praktičen primer, kako se lahko
različni družboslovni in humanistični raziskovalci lotevajo področij, ki so
v današnjih visoko mediatiziranih okoljih še posebej aktualne.
392
re oziroma njene produkcijske, distribucijske ter konzumacijske
realnosti;
– soočiti teoretske, normativne oziroma regulacije vidike delova-
nja medijev in komunikacijskih tehnologij z njihovimi dejanski-
mi akterskimi partikularnimi rabami in praksami;
– sopostaviti teorijo in empirijo na način, da teorija ne povozi empi-
rije, je ne popači, jo ne kolonizira, ampak ji zgolj omogoča okvir,
v katerem lahko empirija dobi svojo pertinentno analitsko ekspli-
kacijo v interpretaciji.
Znanstvena monografija se odlikuje z izdelanim raziskovalnim stan-
dardom, pospremljenim z bogatim slikovnim gradivom, tabelarični-
mi prikazi in več kakor zadovoljuje potrebne znanstvene, interpretativne,
spoznavne in metodološke kriterije za njeno publiciranje.
Dan Podjed
II
Znanstvena monografija je rezultat avtorjevega več kot desetletnega razi-
skovanja izbranih oblik in praks medijev ter komuniciranja v etnografski
perspektivi. Čeprav avtor v predgovoru najavi, da je namen priprave obrav-
navanih študij bil predvsem komplementarno povezati dve temeljni podro-
čji, antropologijo in medijske študije, monografija dejansko vsebuje mnogo
več perspektiv. Z njo avtor posega na področje, ki ga zaznamuje multidisci-
plinarno oziroma transdisciplinarno presečišče med družboslovjem in hu-
manistiko, v katerem se srečajo socialna oziroma kulturna antropologija,
medijski študiji, sociologija, komunikologija, filozofija, psihologija, kultur-
ni študiji. Temeljni fokus raziskovalnega interesa, v katerem avtor na raz-
lične načine preigrava odnos med antropološko disciplino in medijskimi
oziroma komunikacijskimi študiji, pa najdeva svojo konkretno realizaci-
jo na primeru šestih konkretnih tematizacij, od televizijskih reprezentacij
smučanja prek manjšinskih percepcij vloge medijev, družbenih rab mobil-
nega telefona, mediatiziranih modnih performanc, producentskih in kon-
zumentskih razumevanj časopisa do uporabniških refleksij YouTuba. Avtor
je v vseh šestih problemskih področjih posrečeno apliciral antropološko,
torej globinsko in kontekstualizirano perspektivo na konkretne medijske
prakse, zato monografija predstavlja dober praktičen primer, kako se lahko
različni družboslovni in humanistični raziskovalci lotevajo področij, ki so
v današnjih visoko mediatiziranih okoljih še posebej aktualne.
392
