Page 393 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 393
recenziji
Čeprav v slovenskem prostoru obstajajo reference, ki se nanašajo na
antropološko interpretacijo in analizo delovanja medijev in oblik komuni-
ciranja, gre v večini primerov za krajše prispevke, ki so bili praviloma ob-
javljeni v znanstvenih časopisih in strokovnih revijah. Tudi tedaj, ko gre
za znanstvene objave, ti primeri prikažejo le del kapacitet, ki jih antropo-
loško raziskovanje medijev in komuniciranja lahko omogoča. Ambicija
MEDIJSKIH ETNOGRAFIJ se zdi na celovit in pertinenten način ponudi-
ti temeljni argument, da so kvalitativne terenske perspektive, oprte na an-
tropološke metode dela, predvsem pa na antropološko epistemologijo, re-
levantne in prinašajo legitimne perspektive na medije in komuniciranje.
Delo z uporabo raznovrstnega znanstvenega aparata, kvalitativnih me-
tod in z vključitvijo analitske perspektive, ki je značilna za antropološko
in še kakšno drugo disciplino, preučuje in kritično ovrednoti heterogeno
pokrajino percepcij posameznih medijskih form in komunikacijskih pra-
ks. Avtor v svojih študijah občutljivo sledi niansiranemu razumevanje kul-
turne in identitetne diverzitete družbenih akterjev, medijskih producentov
in konzumentov, etnografskih informatorjev in v diskurzu interpretacije
ne zapade v simplifikacijo ali homogenizacijo informatorskih perspektiv in
pozicij. Skozi vse predstavljene študije mu uspeva razumevati dinamično
heterogenost in kompleksno družbeno sestavljenost socialnih opisov, vpi-
sov, pripisov in samopripisov informatorjev.
Znanstvena monografija predstavlja izvirno znanstveno delo, ki na ši-
roko razgrinja raznovrstne vidike in strategije upomenjenja in konstituira-
nja medijskih svetov in komunikacijskih praks tako pri konzumentih ka-
kor producentih teh praks. Je obenem zgodovinski dokument in aktualna
evidenca. Znanstvena monografija je izjemno uporabna ne le za znanstve-
nike, raziskovalce oziroma univerzitetnike ter medijske ustvarjalce in šir-
šo javnost, ampak bi morala biti zanimiva tudi za študente, za njihovo pre-
mišljevanje o sebi kot medijskih producentih in konzumentih, saj so pri
terenskem raziskovanju štirih študij sodelovali tudi avtorjevi študenti. Tu
je torej močna identifikacija s pedagoškim delom, saj je avtor omenjene raz-
iskave vpel v lasten pedagoški proces na svoji fakulteti in tako študentom
omogočil, da doživijo neposredno raziskovalno izkušnjo in se preizkusijo
v vlogi terenskih raziskovalcev. Ta vidik povezovanja znanstveno-razisko-
valnega in pedagoškega dela na način, da so študentje enakovredno vklju-
čeni v procese projektiranja dela, je še vedno precej redek v Sloveniji, vidi-
mo pa, da bi ga bilo vredno okrepiti, saj lahko prinese kvaliteten rezultat.
393
Čeprav v slovenskem prostoru obstajajo reference, ki se nanašajo na
antropološko interpretacijo in analizo delovanja medijev in oblik komuni-
ciranja, gre v večini primerov za krajše prispevke, ki so bili praviloma ob-
javljeni v znanstvenih časopisih in strokovnih revijah. Tudi tedaj, ko gre
za znanstvene objave, ti primeri prikažejo le del kapacitet, ki jih antropo-
loško raziskovanje medijev in komuniciranja lahko omogoča. Ambicija
MEDIJSKIH ETNOGRAFIJ se zdi na celovit in pertinenten način ponudi-
ti temeljni argument, da so kvalitativne terenske perspektive, oprte na an-
tropološke metode dela, predvsem pa na antropološko epistemologijo, re-
levantne in prinašajo legitimne perspektive na medije in komuniciranje.
Delo z uporabo raznovrstnega znanstvenega aparata, kvalitativnih me-
tod in z vključitvijo analitske perspektive, ki je značilna za antropološko
in še kakšno drugo disciplino, preučuje in kritično ovrednoti heterogeno
pokrajino percepcij posameznih medijskih form in komunikacijskih pra-
ks. Avtor v svojih študijah občutljivo sledi niansiranemu razumevanje kul-
turne in identitetne diverzitete družbenih akterjev, medijskih producentov
in konzumentov, etnografskih informatorjev in v diskurzu interpretacije
ne zapade v simplifikacijo ali homogenizacijo informatorskih perspektiv in
pozicij. Skozi vse predstavljene študije mu uspeva razumevati dinamično
heterogenost in kompleksno družbeno sestavljenost socialnih opisov, vpi-
sov, pripisov in samopripisov informatorjev.
Znanstvena monografija predstavlja izvirno znanstveno delo, ki na ši-
roko razgrinja raznovrstne vidike in strategije upomenjenja in konstituira-
nja medijskih svetov in komunikacijskih praks tako pri konzumentih ka-
kor producentih teh praks. Je obenem zgodovinski dokument in aktualna
evidenca. Znanstvena monografija je izjemno uporabna ne le za znanstve-
nike, raziskovalce oziroma univerzitetnike ter medijske ustvarjalce in šir-
šo javnost, ampak bi morala biti zanimiva tudi za študente, za njihovo pre-
mišljevanje o sebi kot medijskih producentih in konzumentih, saj so pri
terenskem raziskovanju štirih študij sodelovali tudi avtorjevi študenti. Tu
je torej močna identifikacija s pedagoškim delom, saj je avtor omenjene raz-
iskave vpel v lasten pedagoški proces na svoji fakulteti in tako študentom
omogočil, da doživijo neposredno raziskovalno izkušnjo in se preizkusijo
v vlogi terenskih raziskovalcev. Ta vidik povezovanja znanstveno-razisko-
valnega in pedagoškega dela na način, da so študentje enakovredno vklju-
čeni v procese projektiranja dela, je še vedno precej redek v Sloveniji, vidi-
mo pa, da bi ga bilo vredno okrepiti, saj lahko prinese kvaliteten rezultat.
393
