Page 394 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 394
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Znanstvena monografija izpolnjuje vse vsebinske in formalne zahteve
(kritični aparat, bibliografija, slikovno gradivo, tabele, vsebinsko in stvar-
no kazalo, argumentacija, empirični podatki), ki so predvideni za znan-
stveno delo. Avtor vpelje premišljene teoretske koncepte, ki mu omogočajo
učinkovito prezentacijo tematik. Avtor uporablja argumentacijske postop-
ke, ki jih zahteva tip znanstvenega teksta in na jasen način izvaja zaključ-
ke tako na ravni posameznih delov teksta kakor na ravni celotnega dela. Iz
analitskih spoprijemov s teorijo in etnografijo ter iz citatov in bibliogra-
fije izhaja široka in kompleksna zastavitev tematizacij, značilna za resen
znanstveni aparat. Sama tematizacija posameznih študij je hkrati zahteva-
la uporabo obsežne, zlasti pa nove literature iz različnih znanstvenih pod-
ročij. Avtor uporablja uveljavljene termine iz sodobne znanstvene literatu-
re, hkrati pa kritično evalvira koncepte in terminologijo, ki se je uveljavila v
akademskih in izvenakademskih evidencah. Na podlagi etnografskih ugo-
tovitev avtor vpeljuje nove apropriacije teorij, nove distinkcije, ki jih smi-
selno sopostavi uveljavljenim teorijam.
Znanstvena monografija prinaša vrsto novih nastavkov, ki so po-
membni za razvoj ne le antropološkega, ampak tudi siceršnjega razisko-
vanja medijev in komunikacijskih tehnologij v Sloveniji. Rezultat tega av-
torjevega sopostavljanja teorije in empirije je besedilo, ki obdeluje aktualne
teme, problematizirane s pomočjo slovenskih terenskih referenc, kar delu
daje poseben pomen za slovenski pa tudi mednarodni znanstveni prostor.
Znanstvena monografija je torej izvirna platforma za nadaljnje teoretsko
in empirično raziskovanje medijev in komuniciranja. Procesi, o katerih
piše avtor, so značilni tako za slovenski kakor za mednarodni prostor, zato
je monografija aktualna v obeh ozirih.
Avtor se je izjemno bogatega in hkrati heterogenega problemske-
ga področja lotil s pomočjo premišljenih teoretskih konceptov, ki jih je
učinkovito vključil v posamezne segmente besedila. Kljub izjemni vsebin-
ski oziroma tematski barvitosti besedila, ki je zahtevalo multidisciplinaren
pristop, lahko v monografiji zaznamo temeljno doslednost glede upošteva-
nja različnih kontekstov, avtorju lahko priznamo tudi izjemno vztrajnost
in motiviranost, da je kljub vsebinski heterogenosti obdržal temeljno ori-
entacijo, ki je v monografiji dobro sledljiva. Heterogenost tematik je zah-
tevala stalno upoštevanje različnih kontekstualnih ravni, potrpežljivo in
niansirano sopostavljanje številnih distinkcij. Čeprav je torej monografi-
ja svojevrstna sestavljanka različnih študij primera iz vsaj delno časovno
različnih konstelacij, je obdržala temeljni skupni imenovalec, izrazito an-
394
Znanstvena monografija izpolnjuje vse vsebinske in formalne zahteve
(kritični aparat, bibliografija, slikovno gradivo, tabele, vsebinsko in stvar-
no kazalo, argumentacija, empirični podatki), ki so predvideni za znan-
stveno delo. Avtor vpelje premišljene teoretske koncepte, ki mu omogočajo
učinkovito prezentacijo tematik. Avtor uporablja argumentacijske postop-
ke, ki jih zahteva tip znanstvenega teksta in na jasen način izvaja zaključ-
ke tako na ravni posameznih delov teksta kakor na ravni celotnega dela. Iz
analitskih spoprijemov s teorijo in etnografijo ter iz citatov in bibliogra-
fije izhaja široka in kompleksna zastavitev tematizacij, značilna za resen
znanstveni aparat. Sama tematizacija posameznih študij je hkrati zahteva-
la uporabo obsežne, zlasti pa nove literature iz različnih znanstvenih pod-
ročij. Avtor uporablja uveljavljene termine iz sodobne znanstvene literatu-
re, hkrati pa kritično evalvira koncepte in terminologijo, ki se je uveljavila v
akademskih in izvenakademskih evidencah. Na podlagi etnografskih ugo-
tovitev avtor vpeljuje nove apropriacije teorij, nove distinkcije, ki jih smi-
selno sopostavi uveljavljenim teorijam.
Znanstvena monografija prinaša vrsto novih nastavkov, ki so po-
membni za razvoj ne le antropološkega, ampak tudi siceršnjega razisko-
vanja medijev in komunikacijskih tehnologij v Sloveniji. Rezultat tega av-
torjevega sopostavljanja teorije in empirije je besedilo, ki obdeluje aktualne
teme, problematizirane s pomočjo slovenskih terenskih referenc, kar delu
daje poseben pomen za slovenski pa tudi mednarodni znanstveni prostor.
Znanstvena monografija je torej izvirna platforma za nadaljnje teoretsko
in empirično raziskovanje medijev in komuniciranja. Procesi, o katerih
piše avtor, so značilni tako za slovenski kakor za mednarodni prostor, zato
je monografija aktualna v obeh ozirih.
Avtor se je izjemno bogatega in hkrati heterogenega problemske-
ga področja lotil s pomočjo premišljenih teoretskih konceptov, ki jih je
učinkovito vključil v posamezne segmente besedila. Kljub izjemni vsebin-
ski oziroma tematski barvitosti besedila, ki je zahtevalo multidisciplinaren
pristop, lahko v monografiji zaznamo temeljno doslednost glede upošteva-
nja različnih kontekstov, avtorju lahko priznamo tudi izjemno vztrajnost
in motiviranost, da je kljub vsebinski heterogenosti obdržal temeljno ori-
entacijo, ki je v monografiji dobro sledljiva. Heterogenost tematik je zah-
tevala stalno upoštevanje različnih kontekstualnih ravni, potrpežljivo in
niansirano sopostavljanje številnih distinkcij. Čeprav je torej monografi-
ja svojevrstna sestavljanka različnih študij primera iz vsaj delno časovno
različnih konstelacij, je obdržala temeljni skupni imenovalec, izrazito an-
394
