Page 391 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 391
recenziji
ali svoje ugotovitve le primerja oziroma postavlja v luč ugotovitev drugih
avtorjev.
V vsakem primeru znanstvena monografija prinaša izvirno osnovan
pogled v svet medijskih form in komunikacijskih praks. S tem delom av-
tor prispeva k razvoju medijske etnografije kot posebne raziskovalne teh-
nike, tipa mišljenja in oblike analize na področju medijev in komunici-
ranja. S pomočjo raznovrstnih teoretskih orodij se avtor uspešno spusti
v analitično povezovanje teorije in empirije, ki na nekaterih mestih dobi-
va prepričljive uvide in ugotovitve. Zdi se, da se avtor vseskozi zaveda, da
je kvalitetno opravljanje terenskega dela en nivo te analitske vaje, toda kva-
litetna obravnava empiričnih podatkov, pridobljenih s pomočjo terenske-
ga dela, je nivo, ki se zdi včasih še zahtevnejši. Zagotoviti si kvalitetno su-
rovino je včasih lažje kakor pa izpeljati kvalitetno predelavo te surovine
v končni izdelek. MEDIJSKE ETNOGRAFIJE so zgleden primer obojega.
Teoretska izhodišča avtor na kvaliteten in pregleden način dopolni s krat-
kimi, a izjemno pedantno zbranimi etnografijami oziroma izvedbami te-
renskega dela, kjer pride s pomočjo informatorjev do suverenih odgovor na
predpostavljena raziskovalna vprašanja kakor na dodatna vprašanja, ki so
se porajala tekom raziskavanja. Skozi posamezne etnografije avtor pokaže,
da informatorske percepcije niso enoznačne kakor tudi ne samoumevne ali
vnaprej določljive, temveč jih je treba osmišljati v kontekstu divergentnih
pogledov in pozicij.
Predlagana monografija je posebnega pomena predvsem za slovenski
akademski in medijski prostor, saj kljub temeljnim teoretskim in metodo-
loškim izhodiščem, ki niso eksplicitno geografsko ali kulturno pogojena,
tematizacijo medijev in komuniciranja eksplicitno gradi na empiričnih po-
datkih, pridobljenih med informatorji in informatorkami v Sloveniji ali po-
vezanih s Slovenijo. Četudi je mogoče trditi, da tovrstne tematizacije me-
dijev in komuniciranja tudi v mednarodnem prostoru doživljajo znatne
pozitivne spodbude in rast, je situacija v Sloveniji še toliko bolj potrebna
ustrezne znanstvene refleksije. Glede na to, da predlagana monografija po-
sega ravno na področje, ki je v tem smislu izjemno pomembno za razume-
vanje delovanja današnje družbe kot medijske družbe, lahko trdimo, da
predstavljajo MEDIJSKE ETNOGRAFIJE posebno aktualen prispevek k
razumevanju te identitete ali pač ekvivalence.
Avtorju z medijskimi etnografijami uspe:
– na podatkovno korekten način predstaviti vso raznovrstnost in
pravzaprav kompleksnost konstruiranih praks medijske kultu-
391
ali svoje ugotovitve le primerja oziroma postavlja v luč ugotovitev drugih
avtorjev.
V vsakem primeru znanstvena monografija prinaša izvirno osnovan
pogled v svet medijskih form in komunikacijskih praks. S tem delom av-
tor prispeva k razvoju medijske etnografije kot posebne raziskovalne teh-
nike, tipa mišljenja in oblike analize na področju medijev in komunici-
ranja. S pomočjo raznovrstnih teoretskih orodij se avtor uspešno spusti
v analitično povezovanje teorije in empirije, ki na nekaterih mestih dobi-
va prepričljive uvide in ugotovitve. Zdi se, da se avtor vseskozi zaveda, da
je kvalitetno opravljanje terenskega dela en nivo te analitske vaje, toda kva-
litetna obravnava empiričnih podatkov, pridobljenih s pomočjo terenske-
ga dela, je nivo, ki se zdi včasih še zahtevnejši. Zagotoviti si kvalitetno su-
rovino je včasih lažje kakor pa izpeljati kvalitetno predelavo te surovine
v končni izdelek. MEDIJSKE ETNOGRAFIJE so zgleden primer obojega.
Teoretska izhodišča avtor na kvaliteten in pregleden način dopolni s krat-
kimi, a izjemno pedantno zbranimi etnografijami oziroma izvedbami te-
renskega dela, kjer pride s pomočjo informatorjev do suverenih odgovor na
predpostavljena raziskovalna vprašanja kakor na dodatna vprašanja, ki so
se porajala tekom raziskavanja. Skozi posamezne etnografije avtor pokaže,
da informatorske percepcije niso enoznačne kakor tudi ne samoumevne ali
vnaprej določljive, temveč jih je treba osmišljati v kontekstu divergentnih
pogledov in pozicij.
Predlagana monografija je posebnega pomena predvsem za slovenski
akademski in medijski prostor, saj kljub temeljnim teoretskim in metodo-
loškim izhodiščem, ki niso eksplicitno geografsko ali kulturno pogojena,
tematizacijo medijev in komuniciranja eksplicitno gradi na empiričnih po-
datkih, pridobljenih med informatorji in informatorkami v Sloveniji ali po-
vezanih s Slovenijo. Četudi je mogoče trditi, da tovrstne tematizacije me-
dijev in komuniciranja tudi v mednarodnem prostoru doživljajo znatne
pozitivne spodbude in rast, je situacija v Sloveniji še toliko bolj potrebna
ustrezne znanstvene refleksije. Glede na to, da predlagana monografija po-
sega ravno na področje, ki je v tem smislu izjemno pomembno za razume-
vanje delovanja današnje družbe kot medijske družbe, lahko trdimo, da
predstavljajo MEDIJSKE ETNOGRAFIJE posebno aktualen prispevek k
razumevanju te identitete ali pač ekvivalence.
Avtorju z medijskimi etnografijami uspe:
– na podatkovno korekten način predstaviti vso raznovrstnost in
pravzaprav kompleksnost konstruiranih praks medijske kultu-
391
