Page 73 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
Elementi ko- Diskurzivne manifestacije
lektivne trans
misije konsti- - blagovne znamke kot nacionalni simboli: Elan, Alpina
- sponzorji in podporniki
tucije - trendi smučarske industrije (znamčenje prizorišč tekem, smučarski marketing,
Ekonomija ekonomika organizatorjev smučarije ipd.)
Folklora - diskurz o smučanju kot dobičkonosnem poslu (utemeljen v komercialistični
ideologiji)
- smučarska oprema kot tehnološki spektakel (tehnicizem, dinamizem)
- kulturni aspekti razvoja smuči in tehnike smučanja (vprašanje sodobnih šport-
nih mitov in veščin)
- ikonizacija športa in veščin: hitrost akcije, zahtevnost, nevarnost, tehnična
dovršenost, virtuoznost, usodnost napak
- tekme svetovnega pokala kot prizorišča kulminacije nacionalnih simbolov in
pompa: zastave, transparenti, himna, harmonika, kurenti ipd.
- neposredni radijski in televizijski športni prenosi kot sezonski medijski cere-
moniali: drama, napetost, ritualnost
z njenim nastopom v šprintu na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010,
kjer je kljub poškodbi zaradi padca na jutranjem ogrevanju z borbenost-
jo in nadčloveškimi napori pritekla do bronaste medalje. Spletne strani
slovenskih medijev so beležile rekordne številke komentarjev in klikov
spletnih uporabnikov. Tudi slednji primer v grobem kaže na kulturno
transformacijo teka na smučeh iz obskurnega športa v medijsko atrakci-
jo nacionalnega pomena.
Sklepna misel o prelomu v diskurzu o nacionalni večvrednosti
tekmovalnega smučanja
Šport, ki je že dolgo področje spektakla z dogodki, kakor so denimo
olimpijske igre, svetovna prvenstva, atletski mitingi, tekmovanja v
svetovnih pokalih ipd, skratka dogodki in ceremoniali, ki sekajo številne
kulturne linije, kakor so nacionalnost, etničnost, spol, spolna usmerjenost,
družbeni status in položaj v družbi (Blanchard 1995; Lapchick 1996; Mayall
1998; Sands 1999) in ki zaradi svojega premakljivega značaja mobilizirajo
množična nacionalna čustva, transnacionalna občinstva, močne korpo-
rativne interese in hiperprodukcijo oblik popularne kulture, je danes po-
stal kompleksen kulturni ceremonial, ki slavi najgloblje družbene ideale in
vrednote, kakor so tekmovalnost, zmagovanje, uspeh, slavo in denar, za-
radi česar so korporacije pripravljene dobro plačati, da so njihovi proizvo-
di povezani s takšnimi dogodki (Kellner 2003: 4). Ko zmaga Tina Maze,
ne zmaga samo Slovenija, pač pa tudi švicarska korporacija Milka, ki je
73
Elementi ko- Diskurzivne manifestacije
lektivne trans
misije konsti- - blagovne znamke kot nacionalni simboli: Elan, Alpina
- sponzorji in podporniki
tucije - trendi smučarske industrije (znamčenje prizorišč tekem, smučarski marketing,
Ekonomija ekonomika organizatorjev smučarije ipd.)
Folklora - diskurz o smučanju kot dobičkonosnem poslu (utemeljen v komercialistični
ideologiji)
- smučarska oprema kot tehnološki spektakel (tehnicizem, dinamizem)
- kulturni aspekti razvoja smuči in tehnike smučanja (vprašanje sodobnih šport-
nih mitov in veščin)
- ikonizacija športa in veščin: hitrost akcije, zahtevnost, nevarnost, tehnična
dovršenost, virtuoznost, usodnost napak
- tekme svetovnega pokala kot prizorišča kulminacije nacionalnih simbolov in
pompa: zastave, transparenti, himna, harmonika, kurenti ipd.
- neposredni radijski in televizijski športni prenosi kot sezonski medijski cere-
moniali: drama, napetost, ritualnost
z njenim nastopom v šprintu na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010,
kjer je kljub poškodbi zaradi padca na jutranjem ogrevanju z borbenost-
jo in nadčloveškimi napori pritekla do bronaste medalje. Spletne strani
slovenskih medijev so beležile rekordne številke komentarjev in klikov
spletnih uporabnikov. Tudi slednji primer v grobem kaže na kulturno
transformacijo teka na smučeh iz obskurnega športa v medijsko atrakci-
jo nacionalnega pomena.
Sklepna misel o prelomu v diskurzu o nacionalni večvrednosti
tekmovalnega smučanja
Šport, ki je že dolgo področje spektakla z dogodki, kakor so denimo
olimpijske igre, svetovna prvenstva, atletski mitingi, tekmovanja v
svetovnih pokalih ipd, skratka dogodki in ceremoniali, ki sekajo številne
kulturne linije, kakor so nacionalnost, etničnost, spol, spolna usmerjenost,
družbeni status in položaj v družbi (Blanchard 1995; Lapchick 1996; Mayall
1998; Sands 1999) in ki zaradi svojega premakljivega značaja mobilizirajo
množična nacionalna čustva, transnacionalna občinstva, močne korpo-
rativne interese in hiperprodukcijo oblik popularne kulture, je danes po-
stal kompleksen kulturni ceremonial, ki slavi najgloblje družbene ideale in
vrednote, kakor so tekmovalnost, zmagovanje, uspeh, slavo in denar, za-
radi česar so korporacije pripravljene dobro plačati, da so njihovi proizvo-
di povezani s takšnimi dogodki (Kellner 2003: 4). Ko zmaga Tina Maze,
ne zmaga samo Slovenija, pač pa tudi švicarska korporacija Milka, ki je
73
