Page 74 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
njen večletni sponzor. Vsakič ko zmaga Petra Majdič, zmaga tudi sloven-
sko podjetje Gorenje kot njen zvesti podpornik. Lahko bi rekli, da logika
blagovnega spektakla docela obvladuje profesionalni smučarski šport, ki
se ga ni mogoče več iti brez medijskega pompa, maskot, loterije, promo-
cijskih dogodkov, raznih sprejemov za pomembneže, fotopoziranj za jav-
nost in tekmovanj, ki vključujejo proizvode različnih sponzorjev. Ekskurzi
Petre Majdič v modo in Tine Maze v glasbo, izdatno pospremljeni z medij-
skim prikazom ali komentarjem, so del tega procesa spektakelske komo-
difikacije profesionalnega športa. To je kultura spektakla današnjega smu-
čarskega športa. Eden od naših informatorjev, televizijski športni novinar,
takole razmišlja:
Petra Majdič in Tina Maze sta vsekakor podaljšali slovensko smu-
čarsko pravljico, ko smo že mislili, da je zlata doba slovenske smu-
čarije minila s Križajem, Petrovičem, Svetovo, Ulago, Debelakom,
Koširjem in Pretnarjevo. Zdaj lahko rečemo, da je z njima pravza-
prav naša smučarija dosegla svoj vrhunec. Toda po vrhuncu nujno
sledi padec. Zmage in medalje Majdičeve in Mazejeve so bolj ma-
ska kot pa realnost slovenske smučarije … in ta bleščeča maska bo
z njunima upokojitvama slej ko prej padla in spet se bomo znaš-
li tam, kjer smo bili, to je v krizi slovenskega smučarskega športa.
Še več, jaz celo menim, da celo njunim neverjetnim in bržčas ne-
dosegljivim uspehom žal ni uspelo zavreti procesa, ki se kaže kot
konstanta nezavidljivega, da ne rečem bednega stanja slovenskega
športa. In takrat, ko ne bo več blišča, se bomo spet vsi spraševali,
kaj je narobe z nami kot narodom.
Seveda bi se ob taki kulturni transformaciji športa bilo treba vprašati,
kaj nam omenjeni recentni primeri povedo o nacionalnem športu, potroš-
niški družbi in križanju športa, zabave, oglaševanja, medijev in vsesploš-
ne blagovne spektakularizacije družbe v Sloveniji. Nekoč je denimo velja-
lo prepričanje, da je slovensko smučanje postalo nacionalni šport zato, ker
je bilo motor poganjanja performativnega diskurza o nacionalni identiteti,
in ne zato, ker bi predstavljalo komercialno komoditeto, ki ji vrednost daje-
jo sile nacionalnega ekonomskega trga. Analiza aktualne družbene pozici-
je slovenskega smučarskega športa, za katero se zdi, da smučarski šport sili
v redefinicijo preteklih »nacionalnih izhodišč in pridobitev« in terja nove
oblike njegove kulturne instrumentalizacije v slovenskem prostoru, bi nas
morebiti pripeljala do tega, da bi bilo treba zgoraj omenjeno stališče br-
žčas že korigirati. Doslej je veljalo, da je slovenski smučarski imaginarij
74
njen večletni sponzor. Vsakič ko zmaga Petra Majdič, zmaga tudi sloven-
sko podjetje Gorenje kot njen zvesti podpornik. Lahko bi rekli, da logika
blagovnega spektakla docela obvladuje profesionalni smučarski šport, ki
se ga ni mogoče več iti brez medijskega pompa, maskot, loterije, promo-
cijskih dogodkov, raznih sprejemov za pomembneže, fotopoziranj za jav-
nost in tekmovanj, ki vključujejo proizvode različnih sponzorjev. Ekskurzi
Petre Majdič v modo in Tine Maze v glasbo, izdatno pospremljeni z medij-
skim prikazom ali komentarjem, so del tega procesa spektakelske komo-
difikacije profesionalnega športa. To je kultura spektakla današnjega smu-
čarskega športa. Eden od naših informatorjev, televizijski športni novinar,
takole razmišlja:
Petra Majdič in Tina Maze sta vsekakor podaljšali slovensko smu-
čarsko pravljico, ko smo že mislili, da je zlata doba slovenske smu-
čarije minila s Križajem, Petrovičem, Svetovo, Ulago, Debelakom,
Koširjem in Pretnarjevo. Zdaj lahko rečemo, da je z njima pravza-
prav naša smučarija dosegla svoj vrhunec. Toda po vrhuncu nujno
sledi padec. Zmage in medalje Majdičeve in Mazejeve so bolj ma-
ska kot pa realnost slovenske smučarije … in ta bleščeča maska bo
z njunima upokojitvama slej ko prej padla in spet se bomo znaš-
li tam, kjer smo bili, to je v krizi slovenskega smučarskega športa.
Še več, jaz celo menim, da celo njunim neverjetnim in bržčas ne-
dosegljivim uspehom žal ni uspelo zavreti procesa, ki se kaže kot
konstanta nezavidljivega, da ne rečem bednega stanja slovenskega
športa. In takrat, ko ne bo več blišča, se bomo spet vsi spraševali,
kaj je narobe z nami kot narodom.
Seveda bi se ob taki kulturni transformaciji športa bilo treba vprašati,
kaj nam omenjeni recentni primeri povedo o nacionalnem športu, potroš-
niški družbi in križanju športa, zabave, oglaševanja, medijev in vsesploš-
ne blagovne spektakularizacije družbe v Sloveniji. Nekoč je denimo velja-
lo prepričanje, da je slovensko smučanje postalo nacionalni šport zato, ker
je bilo motor poganjanja performativnega diskurza o nacionalni identiteti,
in ne zato, ker bi predstavljalo komercialno komoditeto, ki ji vrednost daje-
jo sile nacionalnega ekonomskega trga. Analiza aktualne družbene pozici-
je slovenskega smučarskega športa, za katero se zdi, da smučarski šport sili
v redefinicijo preteklih »nacionalnih izhodišč in pridobitev« in terja nove
oblike njegove kulturne instrumentalizacije v slovenskem prostoru, bi nas
morebiti pripeljala do tega, da bi bilo treba zgoraj omenjeno stališče br-
žčas že korigirati. Doslej je veljalo, da je slovenski smučarski imaginarij
74
