Page 77 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Znotraj mobilnega vsakdana:
K antropologiji rab mobilnega telefona1
Trditev, da »živimo v medijsko nasičenem svetu«, je v zadnjih dveh dese-
tletjih postala že trivialna fraza za nek specifičen planetarni proces, ki je
svet spremenil v »globalno vas«. Televizijski zasloni krasijo postaje newyor-
ške podzemne železnice enako kakor revna stanovanja brazilskih favel.
Mednarodna telefonska komunikacija prek računalnika človeka v nekaj se-
kundah prestavi z Nove Gvineje v evropsko realnost. Internet tako v lon-
donski poslovni četrti kakor v predmestju južnoafriškega Johannesburga
vzpostavlja neštete povezave. Mobilni telefon je dodobra zarezal v vsako-
dnevno realnost bivanja tako nekje v tehnološko visoko razviti in informa-
cijsko osveščeni Finski kakor v ekonomsko in socialno ubobožanih predme-
stjih Jamajke. In vse to naj bi bil šele začetek tega, kar se obljublja kot nastop
stoletja informacijsko komunikacijske tehnologije. Antropologija, ki je ne-
koč bila v poziciji samozvanega interpreta kulturnih »Drugih« in marsik-
daj tudi njihov zastopnik, nima več privilegiranega dostopa do medkultur-
nega znanja in izkušenj. Enako tudi antropolog 21. stoletja ni več zgolj eden
od primarnih sogovornikov ali zagovornikov skupnosti, s katerimi človek
21. stoletja prihaja v stik na neposreden ali posredovan način. Antropologi
1 Gre za razširjeno in dopolnjeno objavo študije, ki je bila pod naslovom »Magično
spektakelsko, obsesivno: K antropologiji rab mobilnega telefona« prvotno objavljena
v zborniku Mobilni telefon in transformacija vsakdana (ur. Tanja Oblak Črnič, Bre-
da Luthar), str. 53–79 (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2009b).
77
K antropologiji rab mobilnega telefona1
Trditev, da »živimo v medijsko nasičenem svetu«, je v zadnjih dveh dese-
tletjih postala že trivialna fraza za nek specifičen planetarni proces, ki je
svet spremenil v »globalno vas«. Televizijski zasloni krasijo postaje newyor-
ške podzemne železnice enako kakor revna stanovanja brazilskih favel.
Mednarodna telefonska komunikacija prek računalnika človeka v nekaj se-
kundah prestavi z Nove Gvineje v evropsko realnost. Internet tako v lon-
donski poslovni četrti kakor v predmestju južnoafriškega Johannesburga
vzpostavlja neštete povezave. Mobilni telefon je dodobra zarezal v vsako-
dnevno realnost bivanja tako nekje v tehnološko visoko razviti in informa-
cijsko osveščeni Finski kakor v ekonomsko in socialno ubobožanih predme-
stjih Jamajke. In vse to naj bi bil šele začetek tega, kar se obljublja kot nastop
stoletja informacijsko komunikacijske tehnologije. Antropologija, ki je ne-
koč bila v poziciji samozvanega interpreta kulturnih »Drugih« in marsik-
daj tudi njihov zastopnik, nima več privilegiranega dostopa do medkultur-
nega znanja in izkušenj. Enako tudi antropolog 21. stoletja ni več zgolj eden
od primarnih sogovornikov ali zagovornikov skupnosti, s katerimi človek
21. stoletja prihaja v stik na neposreden ali posredovan način. Antropologi
1 Gre za razširjeno in dopolnjeno objavo študije, ki je bila pod naslovom »Magično
spektakelsko, obsesivno: K antropologiji rab mobilnega telefona« prvotno objavljena
v zborniku Mobilni telefon in transformacija vsakdana (ur. Tanja Oblak Črnič, Bre-
da Luthar), str. 53–79 (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2009b).
77
