Page 75 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
bil nacionaliziran pretežno s pomočjo puristične ideologije, ki je zaniko-
vala smučarski hibridizem in to športno dejavnost prikazovala izključno
kot čisto, avtentično in avtohtono oziroma domorodsko slovensko prak-
so in kot naravno danost in celo genetski dar Slovencev, ki so ga slovenski
profesionalni smučarji s svojimi uspehi in zmagami vsakokrat znova potr-
dili, kar se je seveda poznalo v dominantnem ekonomskem statusu smu-
čarskega športa v Sloveniji. Če pa smučarjem vselej ni uspelo zadovoljiti vi-
sokih kriterijev družbenega smisla in pomena obstoja diskurza nacionalne
ideologije, kakor v svojih besedilih Gregor Starc nazorno pokaže, je ta dis-
kurz vselej našel ovinek ali opravičilo za tak neljubi zaplet. Država je prek
instrumentov državnega proračuna in državnih podjetij v preteklosti pač
bogato nagrajevala vzdrževanje mita o smučanju kot nacionalni stvari, na-
cionalni mediji, zlasti televizija, pa so ga pričakovano znali v obilnem obse-
gu tudi propagandno podpreti. Toda postavi se vprašanje, ali je tako finan-
ciranje nacionalne ideologije danes še takšna samoumevnost, pa četudi gre
za smučanje, in ne kak drug šport. Če bi šli v analizo družbenih protislo-
vij, na katere tovrstni spektakli nacije kljub svoji persistentni hegemonis-
tični in trdno zasidrani uniformirani podobi niso povsem imuni, bi bržčas
lahko naleteli na številne nove in nepričakovane preobrate v »legendarni«
pripovedi, ki govori o tem, »kako smo Slovenci to, kar smo«, tudi zavoljo
razvoja od starosvetnega bloškega »smukanja« do današnjih podob televi-
zijskega in internetnega smučarskega športa. Naš glavni namen je bilo pri-
kazati samo nekaj detajlov, ki kažejo, kako »slovenska smučarska identite-
ta« ne obstaja sama po sebi, da torej ni neko naravno dejstvo, pač pa, da jo
vzdržujejo številni družbeni sistemi, kakor so politika, nacionalna ekono-
mija, mediji, rituali in spektakli, zaradi česar je družbenozgodovinsko kon-
strukcijo slovenskega smučanja treba jemati kot eno izmed dominantnih
mitičnih pripovedi, s katero se je pomagala konstituirati slovenska nacija,
njeni kulturni rituali, ceremoniali in spektakli.
75
bil nacionaliziran pretežno s pomočjo puristične ideologije, ki je zaniko-
vala smučarski hibridizem in to športno dejavnost prikazovala izključno
kot čisto, avtentično in avtohtono oziroma domorodsko slovensko prak-
so in kot naravno danost in celo genetski dar Slovencev, ki so ga slovenski
profesionalni smučarji s svojimi uspehi in zmagami vsakokrat znova potr-
dili, kar se je seveda poznalo v dominantnem ekonomskem statusu smu-
čarskega športa v Sloveniji. Če pa smučarjem vselej ni uspelo zadovoljiti vi-
sokih kriterijev družbenega smisla in pomena obstoja diskurza nacionalne
ideologije, kakor v svojih besedilih Gregor Starc nazorno pokaže, je ta dis-
kurz vselej našel ovinek ali opravičilo za tak neljubi zaplet. Država je prek
instrumentov državnega proračuna in državnih podjetij v preteklosti pač
bogato nagrajevala vzdrževanje mita o smučanju kot nacionalni stvari, na-
cionalni mediji, zlasti televizija, pa so ga pričakovano znali v obilnem obse-
gu tudi propagandno podpreti. Toda postavi se vprašanje, ali je tako finan-
ciranje nacionalne ideologije danes še takšna samoumevnost, pa četudi gre
za smučanje, in ne kak drug šport. Če bi šli v analizo družbenih protislo-
vij, na katere tovrstni spektakli nacije kljub svoji persistentni hegemonis-
tični in trdno zasidrani uniformirani podobi niso povsem imuni, bi bržčas
lahko naleteli na številne nove in nepričakovane preobrate v »legendarni«
pripovedi, ki govori o tem, »kako smo Slovenci to, kar smo«, tudi zavoljo
razvoja od starosvetnega bloškega »smukanja« do današnjih podob televi-
zijskega in internetnega smučarskega športa. Naš glavni namen je bilo pri-
kazati samo nekaj detajlov, ki kažejo, kako »slovenska smučarska identite-
ta« ne obstaja sama po sebi, da torej ni neko naravno dejstvo, pač pa, da jo
vzdržujejo številni družbeni sistemi, kakor so politika, nacionalna ekono-
mija, mediji, rituali in spektakli, zaradi česar je družbenozgodovinsko kon-
strukcijo slovenskega smučanja treba jemati kot eno izmed dominantnih
mitičnih pripovedi, s katero se je pomagala konstituirati slovenska nacija,
njeni kulturni rituali, ceremoniali in spektakli.
75
