Page 93 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
ge za oblikovanje politik, običajno temeljijo na eksperimentalnih pristopih
in kognitivni perspektivi. Njuna analiza tako problematizira te pristope in
hkrati pokaže, da v nezadostni meri upoštevajo dejstvo, da je prostor za
mobilno telefoniranje lahko le interakcijsko določen kot primeren ali ne-
primeren in nikakor ne objektivno. Recentne etnografije rab mobilnega te-
lefona v prometu se zato osredotočajo na raziskovanje »interakcijske prila-
goditve«, s pomočjo katere voznik prilagodi udeleženost rabe mobilnega
telefona vožnji in obratno. Koristnost etnografskega pristopa je v tem, da se
izvršuje v naravno odvijajočih se oz. simultanih in ne simuliranih situaci-
jah, kar pomeni, da omogoča opazovanje in snemanje aktivnosti voznikov
v potencialno težavnih situacijah hic et nunc v daljšem časovnem obdob-
ju. Na ta način razkriva podrobnosti pri rabi mobilnega telefona v narav-
nem ambientu, ki jih eksperimentalne študije z vnaprej skonstruiranim se-
tom predvidenih situacij ne morejo povsem identificirati in locirati. S tem,
ko lahko in vivo spremljamo to, kako ljudje ravnajo z dohodnimi in odhod-
nimi klici v težavnih prometnih situacijah, lahko konkretno analitično ti-
piziramo dosegljivost, ne da bi a priori določili, katere situacije so primer-
ne in katere ne za rabo telefona v avtomobilu. Ta spoznanja, ki izhajajo iz
dejanskih življenjskih in ne iz vnaprej zamišljenih situacij, tako postavljajo
nove izzive oblikovanju t. i. kontekstno ozaveščene telefonije (context-awa-
re telephony).
Pri večini antropološko komentiranih študij mobilne telefonije je et-
nografija uporabljena kot analitični instrument, ki je zelo redko lahko upo-
rabljen na način klasične antropologije, saj antropologi običajno nimajo
dovolj časa za večletno neprekinjeno delo na terenu. Terensko delo je zato
skrčeno na nekaj tednov ali kvečjemu mesecev in na manjši obseg informa-
torjev, s katerimi se praviloma opravi nestrukturiran ali polstrukturiran
intervju ali tehnika fokusnih skupin, opazovanje z udeležbo je zato prila-
gojeno tem delovnim omejitvam. Izbor intervjujev ali skupin velja za re-
prezentativen v analitičnem, in ne v statističnem smislu, zaradi česar et-
nografsko metodo pogosto kritizirajo kot nezadostno in nereprezentativno
tisti, ki preferirajo ankete z velikim zajemom vzorca. Toda etnografski na-
čin pridobivanja kvalitativnih empiričnih podatkov najdeva kriterije vel-
javnosti v razkrivanju kompleksnosti in večplastnosti vsakdanjega življen-
ja, v niansah kulturne tipičnosti, v bogati teksturi družbenih fenomenov in
kirurško natančnem raziskovanju razlik v kulturi, in ne v goli kvantitativ-
nosti vzorca raziskovalnega zajema.
93
ge za oblikovanje politik, običajno temeljijo na eksperimentalnih pristopih
in kognitivni perspektivi. Njuna analiza tako problematizira te pristope in
hkrati pokaže, da v nezadostni meri upoštevajo dejstvo, da je prostor za
mobilno telefoniranje lahko le interakcijsko določen kot primeren ali ne-
primeren in nikakor ne objektivno. Recentne etnografije rab mobilnega te-
lefona v prometu se zato osredotočajo na raziskovanje »interakcijske prila-
goditve«, s pomočjo katere voznik prilagodi udeleženost rabe mobilnega
telefona vožnji in obratno. Koristnost etnografskega pristopa je v tem, da se
izvršuje v naravno odvijajočih se oz. simultanih in ne simuliranih situaci-
jah, kar pomeni, da omogoča opazovanje in snemanje aktivnosti voznikov
v potencialno težavnih situacijah hic et nunc v daljšem časovnem obdob-
ju. Na ta način razkriva podrobnosti pri rabi mobilnega telefona v narav-
nem ambientu, ki jih eksperimentalne študije z vnaprej skonstruiranim se-
tom predvidenih situacij ne morejo povsem identificirati in locirati. S tem,
ko lahko in vivo spremljamo to, kako ljudje ravnajo z dohodnimi in odhod-
nimi klici v težavnih prometnih situacijah, lahko konkretno analitično ti-
piziramo dosegljivost, ne da bi a priori določili, katere situacije so primer-
ne in katere ne za rabo telefona v avtomobilu. Ta spoznanja, ki izhajajo iz
dejanskih življenjskih in ne iz vnaprej zamišljenih situacij, tako postavljajo
nove izzive oblikovanju t. i. kontekstno ozaveščene telefonije (context-awa-
re telephony).
Pri večini antropološko komentiranih študij mobilne telefonije je et-
nografija uporabljena kot analitični instrument, ki je zelo redko lahko upo-
rabljen na način klasične antropologije, saj antropologi običajno nimajo
dovolj časa za večletno neprekinjeno delo na terenu. Terensko delo je zato
skrčeno na nekaj tednov ali kvečjemu mesecev in na manjši obseg informa-
torjev, s katerimi se praviloma opravi nestrukturiran ali polstrukturiran
intervju ali tehnika fokusnih skupin, opazovanje z udeležbo je zato prila-
gojeno tem delovnim omejitvam. Izbor intervjujev ali skupin velja za re-
prezentativen v analitičnem, in ne v statističnem smislu, zaradi česar et-
nografsko metodo pogosto kritizirajo kot nezadostno in nereprezentativno
tisti, ki preferirajo ankete z velikim zajemom vzorca. Toda etnografski na-
čin pridobivanja kvalitativnih empiričnih podatkov najdeva kriterije vel-
javnosti v razkrivanju kompleksnosti in večplastnosti vsakdanjega življen-
ja, v niansah kulturne tipičnosti, v bogati teksturi družbenih fenomenov in
kirurško natančnem raziskovanju razlik v kulturi, in ne v goli kvantitativ-
nosti vzorca raziskovalnega zajema.
93
