Page 90 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
razumeli to specifično domestikacijo rabe mobilnega telefona na Jamajki,
razumeti tudi, kako se neka tehnologija simbolno vpenja v družbo, kakšna
je kulturno dominantna raba, kakšen je simbolni pomen telefonskega kli-
ca. To je namreč enako pomembno kakor vprašanje, kako nek posameznik
vrednoti svojo komunikacijo z drugimi ali pod kakšnimi pogoji mobilni
telefon njegovemu uporabniku predstavlja prednost ali slabost, na primer
posedovanje mobilnega telefona kot statusni simbol, telefonski klic kot na-
čin preživetja ali način socialne vključenosti ipd. (2006: 41–48).
Raziskavo Mobile UK britanskih raziskovalcev (2003) je porodil spe-
cifičen poslovni kontekst in anksiozna družbena klima okrog plasiranja in
viabilnosti mobilne telefonije tretje generacije in skuša prinesti nekaj re-
alnosti v telekomunikacijsko industrijo. Študija je kritična do raziskav, ki
se nesorazmerno posvečajo določenim skupinam uporabnikov mobilnega
telefona, npr. »mladim urbanim strokovnjakom, mobilnim poslovnežem in
najstnikom« (str. 6), torej skupinam ljudi, za katere raziskava predpostavl-
ja, da so tako ali tako najprej adoptirali in integrirali nove komunikacij-
ske tehnologije v svoje življenje. Raziskava se zato usmeri v manj raziskova-
ne skupine, pri čemer zbere etnografije štirih študij primera posameznikov
in njihovih socialnih interakcij skozi rabo mobilnega telefona, in sicer pri-
mer poročene frizerke, vodovodnega inštalaterja, brezposelne matere sa-
mohranilke in delavca s področja informacijske tehnologije. Čeprav bi se
primerom dalo pripisati nekaj anekdotičnosti, velja poudariti, da na zelo
ilustrativen način prikažejo globalni karakter rabe mobilnega telefona in
preusmerijo pozornost od bolj skrajnih in manj običajnih praktičnih rab ali
ekstravagantnih napovedi bodočih rab. Na kratko, osrednji namen študije
Mobile UK je poudariti mobilne praktičnosti vsakdanjega življenja, preve-
riti umeščenost mobilne telefonije druge generacije v vsakodnevne navade
ljudi in jih opozoriti na prihod mobilne telefonije tretje generacije.
Raziskavo Mobilisation Jamesa Harkina prav tako izdaja hrepenenje
po mobilni telefoniji tretje generacije, vendar je njeno sporočilo prej namen-
jeno politikom kakor poslovnežem. Če je študija Mobile UK tržno orien-
tirana, Mobilisation skuša apelirati na vladne strukture. Avtor raziskave
Harkin poudari, da potenciali mobilne telefonije še zdaleč niso izkoriščeni,
vendar je na britanski vladi, da odigra svojo vlogo pri odpravljanju družbe-
nih ovir in omogočanju fleksibilnejšega modela za uporabnike mobilne te-
lefonije. Raziskava je obsegala štiri fokusne skupine z 200 udeleženci in in-
tervjuje z desetimi individualnimi uporabniki ter devetimi strokovnjaki.
Etnografija ugotavlja, da večina uporabnikov mobilnemu telefonu pripisu-
90
razumeli to specifično domestikacijo rabe mobilnega telefona na Jamajki,
razumeti tudi, kako se neka tehnologija simbolno vpenja v družbo, kakšna
je kulturno dominantna raba, kakšen je simbolni pomen telefonskega kli-
ca. To je namreč enako pomembno kakor vprašanje, kako nek posameznik
vrednoti svojo komunikacijo z drugimi ali pod kakšnimi pogoji mobilni
telefon njegovemu uporabniku predstavlja prednost ali slabost, na primer
posedovanje mobilnega telefona kot statusni simbol, telefonski klic kot na-
čin preživetja ali način socialne vključenosti ipd. (2006: 41–48).
Raziskavo Mobile UK britanskih raziskovalcev (2003) je porodil spe-
cifičen poslovni kontekst in anksiozna družbena klima okrog plasiranja in
viabilnosti mobilne telefonije tretje generacije in skuša prinesti nekaj re-
alnosti v telekomunikacijsko industrijo. Študija je kritična do raziskav, ki
se nesorazmerno posvečajo določenim skupinam uporabnikov mobilnega
telefona, npr. »mladim urbanim strokovnjakom, mobilnim poslovnežem in
najstnikom« (str. 6), torej skupinam ljudi, za katere raziskava predpostavl-
ja, da so tako ali tako najprej adoptirali in integrirali nove komunikacij-
ske tehnologije v svoje življenje. Raziskava se zato usmeri v manj raziskova-
ne skupine, pri čemer zbere etnografije štirih študij primera posameznikov
in njihovih socialnih interakcij skozi rabo mobilnega telefona, in sicer pri-
mer poročene frizerke, vodovodnega inštalaterja, brezposelne matere sa-
mohranilke in delavca s področja informacijske tehnologije. Čeprav bi se
primerom dalo pripisati nekaj anekdotičnosti, velja poudariti, da na zelo
ilustrativen način prikažejo globalni karakter rabe mobilnega telefona in
preusmerijo pozornost od bolj skrajnih in manj običajnih praktičnih rab ali
ekstravagantnih napovedi bodočih rab. Na kratko, osrednji namen študije
Mobile UK je poudariti mobilne praktičnosti vsakdanjega življenja, preve-
riti umeščenost mobilne telefonije druge generacije v vsakodnevne navade
ljudi in jih opozoriti na prihod mobilne telefonije tretje generacije.
Raziskavo Mobilisation Jamesa Harkina prav tako izdaja hrepenenje
po mobilni telefoniji tretje generacije, vendar je njeno sporočilo prej namen-
jeno politikom kakor poslovnežem. Če je študija Mobile UK tržno orien-
tirana, Mobilisation skuša apelirati na vladne strukture. Avtor raziskave
Harkin poudari, da potenciali mobilne telefonije še zdaleč niso izkoriščeni,
vendar je na britanski vladi, da odigra svojo vlogo pri odpravljanju družbe-
nih ovir in omogočanju fleksibilnejšega modela za uporabnike mobilne te-
lefonije. Raziskava je obsegala štiri fokusne skupine z 200 udeleženci in in-
tervjuje z desetimi individualnimi uporabniki ter devetimi strokovnjaki.
Etnografija ugotavlja, da večina uporabnikov mobilnemu telefonu pripisu-
90
