Page 89 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
Heather Horst in Daniel Miller (2006) v svoji s terenskimi detajli bo-
gato tkani monografiji – pravzaprav prvi tako obsežni etnografski študi-
ji vpliva te nove komunikacijske tehnologije na življenje ljudi v neki na-
cionalno zamišljeni skupnosti – pripovedujeta zgodbo, kako je mobilni
telefon spremenil življenja revnejših na Jamajki. Dveletna etnografska štu-
dija vpliva mobilnega telefona na populacije iz ruralnih in urbanih prede-
lov Jamajke z nizkim dohodkom je bržčas dober primer tega, kako v global-
nem okolju mobilne tehnologije ustvarjajo izrazito vplivne posege v družbe
in kulture po svetu. Kljub specifičnosti primera, omejenega na ožji kontek-
st revnejšega profila sodobne jamajške družbe, zaradi česar nekatere ugo-
tovitve ne bi našle potrditve v kakem drugem kulturnem kontekstu, njuna
študija vendarle predstavlja dobro izrisan model za antropološko preuče-
vanje mobilnega telefona na podobnih območjih. Študija, utemeljena na
realnosti vsakdanjega življenja revnih Jamajčanov, odkriva nekatere kon-
tradikcije, ki so inherentne razvoju rab mobilnega telefona med revnimi
populacijami ne le na Jamajki, pač pa bržčas še kje drugje. Zlasti je tu težko
spregledati že kar tipičen razkorak med pomanjkanjem temeljnih dobrin
za preživetje (domovanje, hrana ipd.) na eni in opremljanjem s tehnolo-
škimi dobrinami (prevozna sredstva, mobilni telefon ipd.). Avtorja študije,
ki sta si postavila raziskovalno vprašanje: »v kaj se lahko spremeni mobilni
telefon, ko je v rokah Jamajčana in v kaj se lahko spremeni Jamajčan, ko
vzame v roko mobilni telefon« (2006: 181), ugotavljata ne le-to, da se s pro-
cesom promptne domestikacije tehnologije razumevanje njenega kultur-
nega pomena v skladu z družbenim kontekstom razvoja rabe nujno spre-
meni, pač pa tudi, da glavni atribut mobilnega telefona pri njuni skupini
opazovancev ni ali ni več njegova mobilnost ali mobilnost, ki jo omogo-
ča, pač pa predmet, ki ponuja možnost za intenziviranje že vzpostavljenih
medčloveških odnosov, zlasti pri iskanju novih oblik socialne opore (ure-
janje družinskih problemov in poslovnih zadev prek mobilnega telefona,
prekupčevanje z mobilnimi aparati ipd.). Etnografska raziskava rabe mo-
bilnih telefonov na Jamajki iz leta 2004 ju je pripeljala do spoznanj, ki so
bila skorajda povsem nasprotna od medijskih napovedovanj v nekaterih
ameriških časopisih (npr. v The Economistu leta 2005). Avtorja sta namreč
ugotovila, da vsaj na Jamajki revnejši sloji prebivalstva mobilnega telefona
ne uporabljajo pri iskanju službe, pa tudi k temu, da postanejo podjetniki,
jim ne pripomore. Iz socio-ekonomskih razlogov so mobilni telefoni posta-
li tako rekoč glavno sredstvo pri organiziranju preživetvenih strategij rev-
nih Jamajčanov. Kakor pravi Daniel Miller v nekem članku, moramo, da bi
89
Heather Horst in Daniel Miller (2006) v svoji s terenskimi detajli bo-
gato tkani monografiji – pravzaprav prvi tako obsežni etnografski študi-
ji vpliva te nove komunikacijske tehnologije na življenje ljudi v neki na-
cionalno zamišljeni skupnosti – pripovedujeta zgodbo, kako je mobilni
telefon spremenil življenja revnejših na Jamajki. Dveletna etnografska štu-
dija vpliva mobilnega telefona na populacije iz ruralnih in urbanih prede-
lov Jamajke z nizkim dohodkom je bržčas dober primer tega, kako v global-
nem okolju mobilne tehnologije ustvarjajo izrazito vplivne posege v družbe
in kulture po svetu. Kljub specifičnosti primera, omejenega na ožji kontek-
st revnejšega profila sodobne jamajške družbe, zaradi česar nekatere ugo-
tovitve ne bi našle potrditve v kakem drugem kulturnem kontekstu, njuna
študija vendarle predstavlja dobro izrisan model za antropološko preuče-
vanje mobilnega telefona na podobnih območjih. Študija, utemeljena na
realnosti vsakdanjega življenja revnih Jamajčanov, odkriva nekatere kon-
tradikcije, ki so inherentne razvoju rab mobilnega telefona med revnimi
populacijami ne le na Jamajki, pač pa bržčas še kje drugje. Zlasti je tu težko
spregledati že kar tipičen razkorak med pomanjkanjem temeljnih dobrin
za preživetje (domovanje, hrana ipd.) na eni in opremljanjem s tehnolo-
škimi dobrinami (prevozna sredstva, mobilni telefon ipd.). Avtorja študije,
ki sta si postavila raziskovalno vprašanje: »v kaj se lahko spremeni mobilni
telefon, ko je v rokah Jamajčana in v kaj se lahko spremeni Jamajčan, ko
vzame v roko mobilni telefon« (2006: 181), ugotavljata ne le-to, da se s pro-
cesom promptne domestikacije tehnologije razumevanje njenega kultur-
nega pomena v skladu z družbenim kontekstom razvoja rabe nujno spre-
meni, pač pa tudi, da glavni atribut mobilnega telefona pri njuni skupini
opazovancev ni ali ni več njegova mobilnost ali mobilnost, ki jo omogo-
ča, pač pa predmet, ki ponuja možnost za intenziviranje že vzpostavljenih
medčloveških odnosov, zlasti pri iskanju novih oblik socialne opore (ure-
janje družinskih problemov in poslovnih zadev prek mobilnega telefona,
prekupčevanje z mobilnimi aparati ipd.). Etnografska raziskava rabe mo-
bilnih telefonov na Jamajki iz leta 2004 ju je pripeljala do spoznanj, ki so
bila skorajda povsem nasprotna od medijskih napovedovanj v nekaterih
ameriških časopisih (npr. v The Economistu leta 2005). Avtorja sta namreč
ugotovila, da vsaj na Jamajki revnejši sloji prebivalstva mobilnega telefona
ne uporabljajo pri iskanju službe, pa tudi k temu, da postanejo podjetniki,
jim ne pripomore. Iz socio-ekonomskih razlogov so mobilni telefoni posta-
li tako rekoč glavno sredstvo pri organiziranju preživetvenih strategij rev-
nih Jamajčanov. Kakor pravi Daniel Miller v nekem članku, moramo, da bi
89
