Page 94 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
V naslednjem poglavju se bomo posvetili še nekaterim epistemolo-
škim in metodološkim detajlom izvedbe dveh slovenskih antropološko ko-
mentiranih raziskav mobilnega telefona, in sicer že omenjene observacij-
ske raziskave Oblikovanje družbenih rab novih komunikacijskih tehnologij
v Sloveniji: Zgledi osebnega računalnika in mobilne telefonije, ki je poteka-
la v letih 2000–2002, ter etnografsko informirane raziskave Družbene rabe
mobilnega telefona: Preliminarna antropološka študija, ki se je izvajala v
letih 2006–2007 (Žužek 2007: 31–38). Za lažje razumevanje tukaj zapisane-
ga je bržčas treba omeniti še to, da je glavnina besedila nastala v letih 2008–
2009, rezultati empiričnega raziskovanja pa so bili pridobljeni pred letom
2008. Ker je področje mobilne telefonije podvrženo naglim spremembam
in zavidljivemu razvoju, je treba časovne koordinate nastanka pričujoče
analize vselej imeti pred seboj pri razumevanju naših raziskav in iz njih
izhajajočih ugotovitev.
Metodološka opomba k slovenskima raziskavama
Observacijska raziskava Oblikovanje družbenih rab novih komunikacijskih
tehnologij v Sloveniji: Zgledi mobilne telefonije, v kateri sem sodeloval kot
koordinator projekta v letih 2000–2002 in v kateri je sodelovalo poleg vodje
Jožeta Vogrinca še šest podiplomskih raziskovalcev ISH – Fakultete za po-
diplomski humanistični študij v Ljubljani, predstavlja preliminarno razi-
skavo družbenih rab mobilnih telefonov na celotnem območju Slovenije na
podlagi tipiziranega opazovanja, beleženja in opisovanja rab. Opazovanje,
ki je potekalo od januarja 2001 do julija 2001 v Ljubljani in v drugih krajih
po Sloveniji, je zajelo 564 uporabnikov mobilnih telefonov. Vzorec je vsebo-
val 257 moških in 307 žensk (Kavran 2001: 14–16).
Osrednji fokus raziskave so bile rabe mobilnega telefona na javnih me-
stih. Raziskavo je v osnovi definiralo naslednje raziskovalno vprašanje:
kako konstantna prisotnost mobilnega telefona (nenehno nošenje in upo-
raba aparata) strukturira uporabnikov vsakdanjik ter determinira posa-
meznikovo delovanje in obnašanje na javnih mestih. Da bi z izbiro razis-
kovanja rab na javnih mestih povečali primerljivost podatkov, je raziskava
omejila opazovanje na določena javna mesta: ulico, bolnišnico, banko, trž-
nico, avlo fakultete, mestni avtobus, postajališče, restavracijo, razne insti-
tucije ipd. Opazovanje je potekalo individualno ali timsko. Čas načrtova-
nih opazovanj na določenem kraju je bil omejen na 30 minut. Glavnina
empiričnih podatkov je bila pridobljena z načrtnim opazovanjem, podat-
ki pa so se naknadno vnašali v t. i. tipizacijsko shemo, ki je omogočala tako
94
V naslednjem poglavju se bomo posvetili še nekaterim epistemolo-
škim in metodološkim detajlom izvedbe dveh slovenskih antropološko ko-
mentiranih raziskav mobilnega telefona, in sicer že omenjene observacij-
ske raziskave Oblikovanje družbenih rab novih komunikacijskih tehnologij
v Sloveniji: Zgledi osebnega računalnika in mobilne telefonije, ki je poteka-
la v letih 2000–2002, ter etnografsko informirane raziskave Družbene rabe
mobilnega telefona: Preliminarna antropološka študija, ki se je izvajala v
letih 2006–2007 (Žužek 2007: 31–38). Za lažje razumevanje tukaj zapisane-
ga je bržčas treba omeniti še to, da je glavnina besedila nastala v letih 2008–
2009, rezultati empiričnega raziskovanja pa so bili pridobljeni pred letom
2008. Ker je področje mobilne telefonije podvrženo naglim spremembam
in zavidljivemu razvoju, je treba časovne koordinate nastanka pričujoče
analize vselej imeti pred seboj pri razumevanju naših raziskav in iz njih
izhajajočih ugotovitev.
Metodološka opomba k slovenskima raziskavama
Observacijska raziskava Oblikovanje družbenih rab novih komunikacijskih
tehnologij v Sloveniji: Zgledi mobilne telefonije, v kateri sem sodeloval kot
koordinator projekta v letih 2000–2002 in v kateri je sodelovalo poleg vodje
Jožeta Vogrinca še šest podiplomskih raziskovalcev ISH – Fakultete za po-
diplomski humanistični študij v Ljubljani, predstavlja preliminarno razi-
skavo družbenih rab mobilnih telefonov na celotnem območju Slovenije na
podlagi tipiziranega opazovanja, beleženja in opisovanja rab. Opazovanje,
ki je potekalo od januarja 2001 do julija 2001 v Ljubljani in v drugih krajih
po Sloveniji, je zajelo 564 uporabnikov mobilnih telefonov. Vzorec je vsebo-
val 257 moških in 307 žensk (Kavran 2001: 14–16).
Osrednji fokus raziskave so bile rabe mobilnega telefona na javnih me-
stih. Raziskavo je v osnovi definiralo naslednje raziskovalno vprašanje:
kako konstantna prisotnost mobilnega telefona (nenehno nošenje in upo-
raba aparata) strukturira uporabnikov vsakdanjik ter determinira posa-
meznikovo delovanje in obnašanje na javnih mestih. Da bi z izbiro razis-
kovanja rab na javnih mestih povečali primerljivost podatkov, je raziskava
omejila opazovanje na določena javna mesta: ulico, bolnišnico, banko, trž-
nico, avlo fakultete, mestni avtobus, postajališče, restavracijo, razne insti-
tucije ipd. Opazovanje je potekalo individualno ali timsko. Čas načrtova-
nih opazovanj na določenem kraju je bil omejen na 30 minut. Glavnina
empiričnih podatkov je bila pridobljena z načrtnim opazovanjem, podat-
ki pa so se naknadno vnašali v t. i. tipizacijsko shemo, ki je omogočala tako
94
