Page 227 - S. Ličen, I. Karnjuš, & M. Prosen (Eds.). (2019). Women, migrations and health: Ensuring transcultural healthcare. Koper, University of Primorska Press.
P. 227
Povzetki
okviru pridobivanja kulturnih kompetenc med medicinskimi sestrami in osta-
limi zdravstvenimi delavci.
Krepitev kulturnega zavedanja študentov zdravstvene nege
Barbara Donik, Mateja Lorber in Majda Pajnkihar
Kulturno zavedanje zaposlenih v zdravstveni negi je ključnega pomena za za-
gotavljanje kakovostne in na posameznika usmerjene zdravstvene nege, zato
je krepitev kulturnega zavedanja med študenti zdravstvene nege še kako po-
membno na področju razvoja kulturnih kompetenc. Z merjenjem kulturnega
zavedanja in vključevanjem študentov v različne izobraževalne module na
področju transkulturne zdravstvene nege lahko vplivamo na njihovo kulturno
zavedanje in občutljivost. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo kulturnega
zavedanja med študenti zdravstvene nege. Uporabili smo kvantitativni raz-
iskovalni pristop. Izvedli smo deskriptivno presečno raziskavo. Pri anketira-
nju študentov smo uporabili metodo anketiranja z vprašalnikom za merjenje
kulturne občutljivosti (CAS). Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili
deskriptivne statistične metode in metode inferenčne statistike. Rezultati so
pokazali zmerno raven kulturnega zavedanja študentov zdravstvene nege.
Ugotavljamo, da so študentke zdravstvene nege v povprečju kulturno zave-
danje ocenile nekoliko višje od študentov zdravstvene nege, še posebej se
razlika v oceni med spoloma kaže pri oceni dimenzije: vedenje/udobje z inte-
rakcijami. Medsebojna povezanost posameznih dimenzij, ki merijo kulturno
zavedanje, je bila večinoma pozitivna. Za zagotavljanje razvoja kulturnih kom-
petenc v zdravstveni negi je potrebno pričeti s poučevanjem in pridobivanjem
kulturnih kompetenc že v času študija, saj prav izobraževanje na področju kul-
turnih kompetenc predstavlja strategijo za izboljševanje znanja, odnosov in
spretnosti študentov zdravstvene nege.
Kulturno uspešna babiška nega za matere migrantke: kako dobro učni
načrt za babiško nego pripravlja diplomante
Ana Polona Mivšek, Nastja Pavel, Mateja Kusterle in Petra Petročnik
Natančnih podatkov o številu žensk, ki so pripadnice drugih kultur in so letno
obravnavane v sklopu pred-, med- in poporodnega varstva, ni, se je pa Slo-
venija lansko leto, ob povečanih migracijah, soočila s situacijo, v kateri je bilo
izrednega pomena, da je bila nudena babiška obravnava ne le kakovostna, pač
pa tudi kulturno tankočutna. Tuji babiški študijski programi poudarjajo pomen
kulturnih kompetenc diplomantov. V slovenskem kontekstu evalvacije študij-
skega programa s tega vidika še ni bilo. Avtorice so v ta namen izvedle razi-
skavo, kjer so z uporabo lestvice CAS (Cultural Awarness Scale) določale kul-
turno zavest med študenti babištva ob zaključku študija. Pregled študijskega
225
okviru pridobivanja kulturnih kompetenc med medicinskimi sestrami in osta-
limi zdravstvenimi delavci.
Krepitev kulturnega zavedanja študentov zdravstvene nege
Barbara Donik, Mateja Lorber in Majda Pajnkihar
Kulturno zavedanje zaposlenih v zdravstveni negi je ključnega pomena za za-
gotavljanje kakovostne in na posameznika usmerjene zdravstvene nege, zato
je krepitev kulturnega zavedanja med študenti zdravstvene nege še kako po-
membno na področju razvoja kulturnih kompetenc. Z merjenjem kulturnega
zavedanja in vključevanjem študentov v različne izobraževalne module na
področju transkulturne zdravstvene nege lahko vplivamo na njihovo kulturno
zavedanje in občutljivost. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo kulturnega
zavedanja med študenti zdravstvene nege. Uporabili smo kvantitativni raz-
iskovalni pristop. Izvedli smo deskriptivno presečno raziskavo. Pri anketira-
nju študentov smo uporabili metodo anketiranja z vprašalnikom za merjenje
kulturne občutljivosti (CAS). Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili
deskriptivne statistične metode in metode inferenčne statistike. Rezultati so
pokazali zmerno raven kulturnega zavedanja študentov zdravstvene nege.
Ugotavljamo, da so študentke zdravstvene nege v povprečju kulturno zave-
danje ocenile nekoliko višje od študentov zdravstvene nege, še posebej se
razlika v oceni med spoloma kaže pri oceni dimenzije: vedenje/udobje z inte-
rakcijami. Medsebojna povezanost posameznih dimenzij, ki merijo kulturno
zavedanje, je bila večinoma pozitivna. Za zagotavljanje razvoja kulturnih kom-
petenc v zdravstveni negi je potrebno pričeti s poučevanjem in pridobivanjem
kulturnih kompetenc že v času študija, saj prav izobraževanje na področju kul-
turnih kompetenc predstavlja strategijo za izboljševanje znanja, odnosov in
spretnosti študentov zdravstvene nege.
Kulturno uspešna babiška nega za matere migrantke: kako dobro učni
načrt za babiško nego pripravlja diplomante
Ana Polona Mivšek, Nastja Pavel, Mateja Kusterle in Petra Petročnik
Natančnih podatkov o številu žensk, ki so pripadnice drugih kultur in so letno
obravnavane v sklopu pred-, med- in poporodnega varstva, ni, se je pa Slo-
venija lansko leto, ob povečanih migracijah, soočila s situacijo, v kateri je bilo
izrednega pomena, da je bila nudena babiška obravnava ne le kakovostna, pač
pa tudi kulturno tankočutna. Tuji babiški študijski programi poudarjajo pomen
kulturnih kompetenc diplomantov. V slovenskem kontekstu evalvacije študij-
skega programa s tega vidika še ni bilo. Avtorice so v ta namen izvedle razi-
skavo, kjer so z uporabo lestvice CAS (Cultural Awarness Scale) določale kul-
turno zavest med študenti babištva ob zaključku študija. Pregled študijskega
225
